Dvopredmetni učitelj

Moja zgodba je zgodba o zarečenem kruhu oziroma zgodba o navdušenem matematiku brez znanja in ljubezni do fizike. Želja je bila študirati matematiko in delati z mladimi; zraven sem kot "nujno zlo" izbral še fiziko, prepričan, da se bom z njo ukvarjal le na fakulteti in potem nič več. Študij na PEF se mi je zdel privlačnejši od tistega na FMF, ker je bila paleta predmetov širša, pa tudi informacije o zahtevnosti študija so me bolj kot na Vič vlekle za Bežigrad. V štirih letih so me poleg matematike, naučili tudi ogromno fizike, dobil pa sem tudi veliko znanja s področja pedagogike in angragogike, ki mi je kasneje marsikdaj prišlo prav. Da je bila moja odločitev za delo z mladimi pravilna sem vedel nekaj minut za tem, ko sem v tretjem letniku študija prvič sam na OŠ Toneta Čufarja stopil pred razred 13. letnikov in jim predstavil tlak sile.