Skupni interdisciplinarni študijski program druge stopnje Kognitivna znanost je program skupne diplome, ki se izvaja na večih evropskih univerzah: Univerzi v Ljubljani, Univerzi na Dunaju, Univerzi Komenski v Bratislavi in Univerzi Eötvös Loránd v Budimpešti, na UL pa se izvaja na štirih fakultetah: FF, MF, FRI in PeF (koordinatorica programa).
Cilj študija je izšolati a) raziskovalce na področju kognitivne znanosti kot samostojne vede, b) strokovnjake, sposobne povezovalnega dela pri interdisciplinarnih projektih in c) strokovnjake, ki so sposobni sintetizirati dognanja kognitivne znanosti ter jih aplicirati na specifičnih področjih (npr. pri poučevanju, pri izdelavi programske opreme za strojno učenje in odločanje ipd.).
Študij je zasnovan interdisciplinarno (enakomerno so zastopane vse osnovne konstitutivne discipline kognitivne znanosti) in poteka na štirih fakultetah Univerze v Ljubljani:
Študij na Univerzi v Ljubljani je del mednarodnega študijskega konzorcija Middle European Interdsciplinary Master Programme in Cognitive Science. Magisterij Univerza v Ljubljani ob zaključku študija podeli v imenu vseh članic konzorcija MEi:CogSci:
Program je del meduniverzitetnega srednjeevropskega študijskega programa skupne diplome (Middle European Interdisciplinary Master Programme in Cognitive Science – MEi:CogSci), ki zahteva obvezno mobilnost študentov. Vsak študent se mora zato za en semester vključiti v študij ene od univerz, članic konzorcija MEi:CogSci, kjer opravi 30 ECTS študijskih obveznosti. Študent univerzo izmenjave izbere glede na svoje raziskovalne preference in dane možnosti.
Izmenjava je organizirana v tretjem semestru študija, ki je tematsko orientiran: študenti si izberejo temo s področja kognitivne znanosti, ki jo raziskujejo z interdisciplinarne perspektive. Izberejo si tisto članico mednarodnega konzorcija, ki omogoča najbolj kvaliteten študij izbrane teme. Študenti imajo možnost podaljšanja izmenjave – npr. v primeru, da na partnerski univerzi opravljajo magistrsko raziskavo pod mentorjem te univerze.
Učne enote v tretjem semestru so zaradi zagotavljanja mobilnosti načrtovane v angleškem jeziku.
Med univerzami študija MEi:CogSci so vzpostavljene Erasmus+ pogodbe, tako da lahko vsak študent, ki je upravičen do Erasmus+ štipendije, le to pridobi za semester izmenjave. Poleg tega se univerze vsako leto prijavijo za podporo izmenjave študentov preko CEEPUS mreže (število izmenjav preko CEEPUS mreže se lahko spreminja iz leta v leto in je omejeno), ki je namenjena študentom, ki do Erasmus+ štipendij niso upravičeni. Čeprav vsakega študenta poskusimo podpreti s štipendijo, Univerza v Ljubljani ne more kriti celotnih stroškov semestra izmenjave.
V prvem letniku so obvezni predmeti: Uvod v kognitivno znanost 1 in 2, Uvod v raziskovanje 1 in 2. Iz sklopov “discipline” in “orodja” se izbere (predvidoma) 6 predmetov in to tako, da se uravnovesi študentovo poznavanje konstitutivnih disciplin kognitivne znanosti (na primer: če je študent končal prvostopenjski študij računalništva, bo moral spoznati bolj humanistična in družboslovna področja ter njim ustrezne metodološke pristope in obratno). Disciplinarno orientirani predmeti se izberejo v dogovoru med študentom in programskim svetom študija.
Rdeča nit drugega letnika sta predmeta Trendi v kognitivni znanosti in Magistrski seminar. Pri interdisciplinarnem raziskovanju izbranega kognitivnega fenomena (1 in 2) študenti raziskovalno obdelajo izbran fenomen iz interdisciplinarne perspektive.
Študij traja 2 leti oziroma 4 semestre in ima 120 ECTS.
Ob zaključku študent pridobi naziv magister/magistrica kognitivne znanosti. Skupno diplomo podeli UL v imenu vseh sodelujočih univerz v okviru konzorcija MEi:CogSci.
V magistrski študijski program Kognitivna znanost se lahko vpiše, kdor je končal: študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z vseh strokovnih področij ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini.
Predvideno število vpisnih mest je 25 za redni študij.
Več o vpisu in vpisnih postopkih si lahko preberete tukaj.
Program diplomantom nudi potrebna teoretična/intelektualna in empiričnima orodja ter jim omogoči, da nadaljujejo z akademsko kariero (doktorski program) v kognitivni znanosti ali v eni izmed disciplin, ki so z njo povezane (med temeljne discipline kognitivne znanosti npr. štejemo: filozofijo, psihologijo, nevroznanost, umetno inteligenco, antropologijo, lingvistiko in vedenjsko biologijo).
Diplomanti kognitivne znanosti se poleg temeljnega raziskovalnega področja bolj in bolj zaposlujejo na področju uporabnega raziskovanja. Perspektivna poklicna področja vključujejo, glede na smer specializacije: IKT-sektor (interaktivni dizajn, uporabnost, CSCW – Computer supported cooperative work), menedžment znanja, izobraževanje, biomedicinsko in klinično raziskovanje ter področje ekonomije.
Splošne veščine (kot so timsko delo, komunikacijske sposobnosti, sposobnost refleksije in evalvacije, hitrega učenja in prilagajanja ter kolaborativnega reševanja problemov), ki jih pridobijo diplomanti, so uporabne v mnogih poklicih privatnega sektorja. Njihova sposobnost posredovanja med disciplinami pomeni, da so posebej primerni za delo na visoko interdisciplinarnih področjih. Ta lahko med drugim vključujejo področja IKT, izobraževanja, svetovanja, ravnanja z ljudmi in znanstvenega pisanja.
Poročilo o diplomantih kognitivne znanosti in programih UI (umetna inteligenca) na Nizozemskem je pokazalo, da so se študenti potem, ko so diplomirali, našli zaposlitev v treh mesecih, številni pa že prej. 63% je redno zaposlenih, 27% ima začasne pogodbe, 10% odpre lastno podjetje. 22% jih dela na univerzah, 10% v vladi, 10% raziskovalno, 41% v IKT sektorju, 7% v financah, 7% v svetovanju. 78% študentov je zelo zadovoljnih s svojo zaposlitvijo.
Opise poti nekaterih diplomantov skupnega interdisciplinarnega študijskega programa druge stopnje Kognitivna znanost najdete tukaj.
Študijski program je vertikalno organiziran v dve fazi (časovna struktura), horizontalno pa v tri sklope (funkcionalna struktura):
Slika 1: Časovna in funkcionalna struktura študijskega programa.
Študijski program sestavljata 2 fazi: uvodna faza in predmetno orientirana faza; vsaka traja po 2 semestra.
Uvodna faza študentom omogoča, da se usmerijo na področju kognitivne znanosti in dobijo osnovo za interdisciplinarno raziskovanje.
Študenti, ki vstopajo v program, se precej razlikujejo v svojem strokovnem ozadju in raziskovalnih interesih. Osrednji izziv programa ni le premoščanje različnih strokovnih pristopov, da bi omogočil komunikacijo in sodelovanje med študenti, ampak tudi spreminjanje teh razlik v prednost za interdisciplinarno sodelovanje.
Prvo leto se študent spozna s teoretičnimi koncepti in raziskovalnimi metodami temeljnih disciplin kognitivne znanosti in se navadi na različne znanstvene jezike. Poleg tega se študentu predstavi tekoče delo raziskovalnih skupin, ki sodelujejo pri izvajanju programa.
Predmetno orientirana faza gradi na interdisciplinarnih temeljih, ki so bili položeni v prvem letu. Študenti pridobijo specializirano znanje izbranega predmeta in se osredotočijo na kognitivni pojav skozi povezavo raziskovalnih metod in perspektiv večih disciplin.
Glede na raziskovalno področje, ki so si ga individualno izbrali, študenti izberejo eno izmed raziskovalnih skupin, ki sodeluje pri programu. V okviru le te opravijo raziskovalni projekt (trenutna ponudba raziskovalnih tem je objavljena na tej povezavi). Omogočena (zahtevana) je študentska mobilnost v obliki študija na kateri od univerz, ki sodelujejo v programu MEi:CogSci.
Program je organiziran v 3 sklope, ki so medsebojno povezani. Disciplinarni sklop disciplin in sklop orodij študentu prineseta konceptualne, praktične in kulturne izkušnje iz disciplin kognitivne znanosti. Integrativno jedro pa služi kot platforma za skupno refleksijo, nanašanje in integracijo teh izkušenj ter omogoča urjenje v kognitivni znanosti.
Študenti obiskujejo predmete različnih temeljnih disciplin kognitivne znanosti na pristojnih oddelkih. Poleg tega sodelujejo v majhnih raziskovalnih projektih, ki jih nadzorujejo raziskovalci iz teh disciplin. Študenti tako ne pridejo le do znanja o predmetih, konceptih in metodah, relevantnih za specifično disciplino, ampak se poglobijo tudi v znanstveno kulturo discipline in se naučijo komunicirati in sodelovati s člani skupnosti.
V interdisciplinarnem študijskem programu znanstvena orodja igrajo posebej pomembno vlogo, saj so neposredne izkušnje z metodami odločilne pri razumevanju in povezovanju raziskovalnih programov z različnimi raziskovalnimi pristopi.
V teku programa se študent seznani z osnovnimi orodji (če še niso del njegovega ozadja), na primer: statistična analiza, programiranje, računalniško simuliranje in modeliranje, empirične metode nevroznanosti in vedenjske znanosti, filozofska argumentacija, raziskovanje doživljanja, itd.
V drugi fazi so ta orodja razširjena in izboljšana. Študenti obvladujejo raziskovalne metode, ki se tičejo njihovega izbranega področja specializacije in jih uporabijo v procesu ustvarjanja magistrskega dela.
S pomočjo povezovalnega jedra se študentom predstavijo ključni pojmi kognitivne znanosti v njenem zgodovinskem kontekstu. Temu sledi skupinsko delo na tekočih tematikah, o katerih razpravlja skupnost kognitivne znanosti, kar jim omogoči, da razvijejo (dodatno) akademsko identiteto kognitivnih znanstvenikov. Poleg tega so predstavljeni tudi temeljni koncepti filozofije znanosti. Na tem ozadju je razvit konceptualni okvir, katerega cilj je povezovanje in vzpostavljanje vezi med različnimi pristopi in koncepti disciplin. Povezovalno jedro ustvari platformo za komunikacijo, integracijo in sodelovanje med študenti ter jim nudi pomoč pri premagovanju strokovnih in kulturnih barier.
Mentorski program podpira študente pri njihovih individualnih razmišljanjih in izbirah ter jim pomaga osredotočiti se in najti svojo lastno pot skozi program v smeri specializacije.
V različnih fazah programa študenti sodelujejo pri projektnem in timskem delu. Program je naravnan tako, da vzpodbuja veščine timskega interdisciplinarnega dela in kolaborativnega reševanja izzivov.
Integrativno jedro kot žarišče povezovanja in refleksije nudi epistemološki in konceptualni okvir. Študijski program je interdisciplinaren in medkulturen, zaradi česar je posebna skrb posvečena ustvarjanju ozračja odprtosti in medsebojnega spoštovanja, upajoč, da to pripomore k osebnemu napredku sodelujočih študentov in učiteljev.
Cilj študija je izšolati a) raziskovalce na področju kognitivne znanosti kot samostojne vede, b) strokovnjake, sposobne povezovalnega dela pri interdisciplinarnih projektih in c) strokovnjake, ki so sposobni sintetizirati dognanja kognitivne znanosti ter jih aplicirati na specifičnih področjih (npr. pri poučevanju, pri izdelavi programske opreme za strojno učenje in odločanje ipd.).
Za dosego navedenih ciljev ne zadostuje, da bi študent vedel »vsega po malo«; pridobiti mora globoko konceptualno razumevanje konstitutivnih ved kot tudi trdne metodološke raziskovalne veščine. Dve leti predstavljata relativno kratek čas za doseganje tako visokih in kompleksnih izobraževalnih ciljev. V ta namen je bila razvita posebna zgradba študijskega programa, razdeljena na tri sklope, ki jih povezuje integrativno jedro študijskega programa.
Tekom študija študenti spoznajo osnovne koncepte kognitivne znanosti in se izurijo v sodobnih metodoloških in raziskovalnih veščinah. Poleg tega razvijejo strokovno znanje na izbranem področju, ki se osredotoča na določen kognitivni pojav.
Spodaj je naštet ves nabor predmetov, ki jih študij ponuja. Od tega so v prvem letniku obvezni predmeti: Uvod v kognitivno znanost 1 in 2, Uvod v raziskovanje 1 in 2. Iz sklopov “discipline” in “orodja” se izbere (predvidoma) 6 predmetov in to tako, da se uravnovesi študentovo poznavanje konstitutivnih disciplin kognitivne znanosti (na primer: če je študent končal prvostopenjski študij medicine, mora spoznati bolj humanistična in družboslovna področja ter njim ustrezne metodološke pristope). Disciplinarno orientirani predmeti se izberejo v dogovoru med študentom in programskim svetom študija.
Slušatelj se seznani z osrednjimi vprašanji, ključnimi koncepti, pristopi in metodami v kognitivni znanosti. Spozna razlike med znanstvenimi kulturami/pristopi v kognitivni znanosti ter dobi pregled nad zgodovino kognitivne znanosti in najpomembnejšimi paradigmami v kognitivni znanosti (simbolni/ propozicijski in slikovni pristop, konekcionizem in nevronske mreže, dinamični sistemi, utelešena kognicija, umetno življenje, prediktivno procesiranje). Sooči se tudi z vprašanji konstrukcije (znanstvenega) znanja, njegove vloge, simulacije in kognitivne osnove.
Predmet slušatelju omogoča poglobitev in razširitev znanja o osrednjih vprašanjih, ključnih konceptih in pristopih v kognitivni znanosti. Slušatelj se v okviru predmeta poglobljeno in z interdisciplinarne perspektive kognitivne znanosti spozna z izbranim kognitivnim fenomenom. Uri se v identifikaciji metodoloških, epistemoloških in intersektorialnih izzivov v sodobni kognitivni znanosti. Spozna se tudi z kolaborativnimi in interdisciplinarnimi pristopi k reševanju raziskovalnih problemov.
Predmet pokriva osnove teorije in filozofije znanosti (s poudarkom na področjih, aplikabilnih za kognitivno znanost) ter nudi pregled metod in tehnik, pomembnih za kognitivno znanost. Obravnavane teme:
Študentom se predstavi serija konkretnih raziskovalnih situacij s področja konstitutivnih disciplin kognitivne znanosti, ki jih predstavijo raziskovalci sami. V dialogu z raziskovalci in skozi konkretno delo v laboratorijih se študenti seznanijo z vprašanji in pristopi pri raziskovanju ter z znanstveno kulturo osrednjih disciplin kognitivne znanosti. Slušatelji si izberejo raziskovalno okolje (iz nabora možnih), kjer se poglobljeno seznanijo z načini dela, tipičnim eksperimentalnim postopkom ter metodološkimi smernicami. V toku semestra študenti sodelujejo pri izbrani raziskavi, kar ustrezno dokumentirajo, analizirajo in opišejo ter svoje delo na posterju predstavijo na vsakoletni konferenci MEi:CogSci. Zbornik zadnje konference si lahko ogledate na tej povezavi.
Slušatelj dobi pregled nad področjem umetne inteligence, primeri aplikacij, razvojem področja in filozofskimi ter etičnimi vprašanji umetne inteligence. Seznani se z osnovami strojnega učenja (induktivno učenje, učenje odločitvenih dreves in regresijskih dreves, obravnavanje šumnih podatkov, nevronske mreže in globoko učenje). Uči se metod reševanja problemov in preiskovanja grafov (prostor stanj, osnovne strategije preiskovanja, prioritetno preiskovanje, algoritem A*) ter predstavitev (gotovega in negotovega) znanja. Spozna se z osnovnimi mehanizmi sklepanja na osnovi logike (pravila, logika, semantične mreže in ogrodja, predstavitev negotovega znanja), logičnim programiranjem in jezikom prolog, definiranjem sintakse ter semantiko jezikov z logičnimi gramatikami.
Predmet slušatelju omogoča poglobljeno spoznavanje in razumevanje problematike s področja nevroznanosti. Vsebinsko obsega področja molekularne, celične in sinaptične plastičnosti, senzoričnih in motoričnih sistemov, pozornosti, spomina in učenja, jezika, misli, predstav čustev, zavesti ter ontogenetskega in filogenetskega razvoja višjih duševnih funkcij. Slušatelj se uči vrednostnega in metodološkega vrednotenja znanstvenih dosežkov in sinteze različnih nevroznanstvenih vidikov izbranega problema oz. pojava.
Slušatelj pridobi osnovna znanja o jezikoslovnih ravninah (fonetika, fonologija, morfologija, skladnja, semantika in pragmatika), o jeziku v družbenem kontekstu (jezikovna raznolikost, narečja, idiomatika, stilistika, zvrstnost jezika) in jezikovnem procesiranju (govorjenje, razumevanje, jezik in mišljenje) ter usvajanju jezika (jezikovna razvojna obdobja, teorije usvajanja jezika, usvajanje drugih jezikov, učenje jezika). V okviru predmeta dobi tudi pregled jezikovne topologije.
Slušatelj se seznani z osnovnimi področji človeške kognicije: osnovnimi kognitivnimi procesi (nadzor kognicije, delovni spomin, izvršilni procesi), miselnimi predstavami, učenjem in spominskim sistemom (dejavniki učenja, deklarativni in proceduralni spomin, semantični spomin, organizacija znanja), jezikom in jezikovnim sistemom, višjimi kognitivnimi procesi (odločanje, presojanje, sklepanje, reševanje problemov, ustvarjalnost) in čustvi. Spozna temeljne teoretske pristope in modele, ki obravnavane fenomene pojasnjujejo. Seznani pa se tudi z raziskovalnimi paradigmami in metodološkimi orodji, ki omogočajo njihovo oblikovanje in preverjanje v okviru kognitivne psihologije.
Slušatelj spozna osnovna filozofska vprašanja na področju filozofije duha (problem telo/duh, teorije zavesti in qualia, problem svobodne volje, problem osebne identitete, kognitivno modeliranje), epistemologije in teorije znanosti (temeljni pojmi in argumenti pri vprašanjih znanja, resnice, pomena, skepticizma, znanstvenih metod in redukcije) ter etike, metaetike in bioetike. Seznani se tudi s temeljnimi pojmi logike in argumentacije (prepoznavanje, analiziranje in vrednotenje deduktivnih in induktivnih argumentov, osnove propozicijske in predikatne logike). Pridobljena znanja je sposoben usmeriti v samostojno, kritično in ustvarjalno razmišljanje in vrednotenje pojavov v družbi.
Slušatelj se seznani z leksikalnim dostopom in procesiranjem morfološko kompleksnih besed, izpeljank, psevdobesed in zloženk. Dobi vpogled v morfološko procesiranje s pomočjo tehnik slikanja možganov (EEG & MEG). Seznani se z nevroanatomskimi korelati pri morfološkem procesiranju, jezikovnimi okvarami na morfološki ravni in primarno progresivno afazijo ter leksikalnim procesiranjem.
Slušatelj poglobljeno spoznava problematiko s področja nevroznanosti. Določen problem, pojav (spomin, zavest, pozornost…) analizira z različnih perspektiv nevroznanosti (funkcijska, anatomska, patološka, klinična, biokemična, ontogenetska, filogenetska) in ga skuša integrirati v širši okvir kognitivne znanosti (filozofija, računalniški modeli, fizika…).
Slušatelj se seznani z zahtevnejšimi metodami preiskovanja za reševanje problemov (prostorsko učinkovite metode, reševanje problemov v realnem času), z Bayesovskimi mrežami za obravnavanje negotovega znanja, zahtevnejšimi metodami in elementi atributnega strojnega učenja (ocenjevanje verjetnosti, princip minimalne dolžine opisa, metode poenostavljanja pravil in rezanja odločitvenih dreves, ocenjevanje uspešnosti učenja, koncept naučljivosti in teoretične meje učenja). Seznani se tudi z drugimi paradigmami strojnega učenja (nevronske mreže, induktivno logično programiranje, spodbujevano učenje, metoda podpornih vektorjev) in drugimi paradigmami reševanja problemov (genetski algoritmi in genetsko programiranje, metoda simuliranega ohlajanja, inteligentni roj, umetno življenje).
Slušatelj se pri predmetu seznani s področji pozornosti, zavesti, organizacije in nadzora kognitivnih procesov ter s področji vzdrževanja, manipulacije in integracije informacij v kognitivnem sistemu. Spozna pomen naprednih tehnik slikanja možganov za razvoj in preverjanje modelov kognicije ter pomen motenj kognicije za raziskovanje njene zgradbe in procesov. Seznani se z novimi raziskovalnimi smermi ter naprednimi interdisciplinarnimi pristopi in metodami preučevanja.
Pri predmetu slušatelj razvija kritičen odnos do etičnih in socialnih vprašanj, povezanih z raziskavami na področjih temeljnih disciplin kognitivne znanosti. Spozna teme iz filozofije duha – teorije zavesti, čustva, nevrofilozofija. V okviru filozofije znanosti pa predvsem spoznavnoteoretsko in epistemološko problematiko sodobnih znanosti (vprašanja o medsebojnem prežemanju znanosti in družbe, socialna epistemologija znanosti in socialna kognicija v znanosti, etično-vrednotne dileme).
Slušatelj spozna opazovanje kot “orodje” pri raziskovanju kognicije, še posebej doživljanja. Poleg seznanitve s teoretskimi in praktičnimi osnovami introspekcijskih metod, se pri predmetu tudi izuri v praksi opazovanja, posebno introspekcije. Uči se veščine opazovanja in poslušanja (kako ustvariti/omogočiti prostor, pridobivanje občutka za opazovanje in dialog) ter pozornost na kontekst in zmožnost ocene trenutne situacije. Pri predmetu razvija sposobnost smiselnega, logično konsistentnega in jasnega poročanja, ter se uči kritičnega razmisleka o možnih etičnih dilemah.
Pri predmetu se slušatelji seznanijo z naslednjimi vsebinami:
Cilj predmeta je slušateljevo spoznavanje in razumevanje osnov programiranja in računalniških aplikacij, uporabnih za študij kognitivnih fenomenov. V sklopu predmeta se slušatelj seznani z izrazi, spremenljivkami, klici funkcij, pogoji, pogojnimi stavki in zankami. Spozna se s sestavljenimi podatkovnimi tipi, pisanjem funkcij, izpeljanimi seznami, generatorji, oblikovanjem nizov, delom z vhodnimi in izhodnimi datotekami ter rekurzivnimi funkcijami.
Slušatelj se seznani z osnovnimi pojmi v statistiki in psihološkem merjenju (vrste spremenljivk, merske ravni, oznake), vnosom in pregledom podatkov, urejanjem podatkom in frekvenčnimi porazdelitvami, osnovnimi oblikami grafičnega in tabelaričnega prikazovanja rezultatov ter osnovami verjetnostnega računa (kombinatorika, verjetnost, binomska in normalna porazdelitev). Nadalje se spozna z deskriptivno univariatno statistiko (srednje vrednosti in relativna števila, mere razpršenosti, oblika porazdelitve), linearno korelacijo in regresijo, korelacijo ordinalnih in nominalnih spremenljivk, teorijo vzorčenja, intervali zaupanja in testiranjen hipotez, teoretičnimi porazdelitvami in parametričnim ter neparametričnim testiranjem hipotez o osnovnih statistikah. V sklopu predmeta pridobi tudi osnovno znanje o analizi variance in preizkusu Hi-kvadrat.
Slušatelj nadgradi osnovna znanja iz analize podatkov z znanji, bistvenimi za razumevanje raziskav v kognitivni znanosti. Podrobneje spozna in razume različne raziskovalne, zlasti eksperimentalne načrte ter analizo tako zbranih podatkov. Pozna in razume bistvene značilnosti nekaterih multivariatnih metod in tehnik modeliranja ter osnovne pojme psihometrične teorije. S tem znanjem je usposobljen za branje in razumevanje znanstvene in strokovne literature ter kritično evalvacijo korektnosti izvedenih obdelav podatkov. Predmet ga usposobi za uporabo pridobljenega znanja v pripravi in izvedbi empiričnih raziskav in pri praktičnem delu.
Slušatelj spozna opazovanje kot “orodje” pri raziskovanju kognicije, še posebej doživljanja. Poleg seznanitve s teoretskimi in praktičnimi osnovami introspekcijskih metod, se pri predmetu tudi izuri v praksi opazovanja, posebno introspekcije. Uči se veščine opazovanja in poslušanja (kako ustvariti/omogočiti prostor, pridobivanje občutka za opazovanje in dialog) ter pozornost na kontekst in zmožnost ocene trenutne situacije. Pri predmetu razvija sposobnost smiselnega, logično konsistentnega in jasnega poročanja, ter se uči kritičnega razmisleka o možnih etičnih dilemah.
Pri predmetu se slušatelji seznanijo z naslednjimi vsebinami:
Rdeča nit drugega letnika sta predmeta Trendi v kognitivni znanosti in Magistrski seminar. Pri interdisciplinarnem raziskovanju izbranega kognitivnega fenomena (1 in 2) študenti raziskovalno obdelajo izbran fenomen iz interdisciplinarne perspektive. Študenti izberejo enega od predmetov: Interdisciplinarna obravnava kognitivnega fenomena 1 in Vzajemno učenje in raziskovanje. V drugem letniku se predvideva en semester mobilnosti.
Delo pri predmetu poteka v obliki samostojnega študija aktualnih znanstvenih tekstov in v skupini, kjer slušatelj predstavljajo izbrane tekste (oziroma izbrane nove trende) in jih kritično vrednotijo. Slušatelj se seznani z načini spremljanja relevantne znanstvene periodike ter z aktualnimi temami in pristopi s področja kognitivne znanosti.
Slušatelj pridobi veščine, potrebne za pripravo magistrskega dela. Poleg tega slušatelji v skupinskem procesu diskutirajo o svojih raziskovalnih temah in vprašanjih, povezanih z njimi. Na ta način se učijo predstavitve svojih eksperimentalnih rezultatov, jasnega argumentiranja in strokovne diskusije v skladu z znanstvenimi standardi.
Pri predmetu se z različnih vidikov raziskuje izbran kognitivni fenomen. Slušatelji se urijo v kolaborativnem raziskovalnem delu, interdisciplinarnem raziskovanju in sintetiziranju spoznanj različnih disciplin.
Pri predmetu slušatelj spoznava procese vzajemnega pridobivanja ekspertnega znanja in vzajemne načine kreativnega dela. Predmet se dotakne različnih aspektov skupinske kognicije, ki jih slušatelji diskutirajo, izkustveno raziščejo in o njih reflektirajo.
Slika 2: Struktura študijskega programa. Semestri in razvojne faze so urejene horizontalno, funkcionalna struktura pa vertikalno v stolpcih. Učne enote so prikazane v okvirjih (v oklepajih so zapisane kreditne točke: 5 ali 10 ECTS, 25 za magistrsko nalogo). Barva označuje njihovo raven; rumena polja osnovno raven, marelični napredno raven, oranžni pa raven specializacije. Pri predmetu “Interdisciplinarna obravnava kognitivnega fenomena” v drugem letniku se izbere posamezen kognitivni fenomen (tema), ki ga skupina (ali posamezen študent) obdela interdisciplinarno (lahko se odloči za razširjeno študijo samo enega fenomena in enoti 1 in 2 združi).
V prvem letu so študentom predstavljene 2-4 nove discipline, priložnost pa imajo obiskovati tudi napredne predmete v do 2 disciplinah glede na njihovo ozadje in interese.
Študenti so deležni urjenja v osnovah matematike in programiranja, če pa so te del njihovega ozadja, osvojijo druge veščine kot je statistika.
Študenti spoznajo koncepte in kulturo interdisciplinarne kognitivne znanosti na predavanjih, vajah, interdisciplinarnih seminarjih in ob timskem delu (študentski klub), ki služijo kot platforma za komunikacijo in sodelovanje med študenti.
Študenti se nadalje seznanijo s tekočim delom raziskovalcev iz različnih disciplin s pomočjo nizov predavanj in ekskurzij (»Uvod v raziskovanje 1« – preko vseh 3 stolpcev) in pridobijo neposredne izkušnje s praktičnim delom v laboratorijih/raziskovalnih skupinah (»Uvod v raziskovanje 2« – preko vseh 3 stolpcev). Relevantni dodatni metodološki predmeti (stolpec orodij) pa vse to dopolnjujejo. Študenti predstavijo svoje delo v obliki posterja ali članka na skupni študentski konferenci, ki jo organizira konzorcij ob koncu leta. Zbornik zadnje konference je dostopen na tej povezavi.
Študenti si izberejo raziskovalno temo, ki se osredotoča na kognitivni pojav in izhaja iz njihovih interesov, ozadja in izkušenj prvega leta. V sklopu študentske izmenjave v tretjem semestru študenti izbirajo med raziskovalnimi projekti partnerskih univerz – ponudba raziskovalnih tem je objavljena na tej povezavi.
Študenti oblikujejo svojo posebno temo zanimanja tako, da vanjo vključijo praktično raziskovanje in napredne predmete iz različnih disciplin. V ta namen lahko študenti namenijo 10, 15 ali 20 ECTS, odvisno od tega ali se odločijo, da se povsem osredotočijo na določeno temo ali pa izkoristijo priložnosti, ki jih ponuja njihova gostujoča univerza in se posvetijo še drugim. V oziru na to, koliko kreditnih točk namenijo svoji raziskovalni temi, lahko porabijo nadaljnjih 10 kreditnih točk za izboljšanje svojih metodoloških veščin, področij zanimanja, tujih jezikov, itd. glede na svoje individualne potrebe. Za študente, ki bodo to fazo opravljali v Ljubljani pa je pripravljen tudi predmet “Vzajemno učenje”, ki ga bodo izbrali tisti, ki želijo razviti veščino vodenja interdisciplinarnih timov.
Študenti nadaljujejo svoje magistrsko delo bodisi na gostujoči lokaciji ali pa na matični univerzi. Magistrsko delo konceptualno in praktično raziskovanje, ki je bilo opravljeno v drugem ali tretjem semestru, širi in na njem hkrati gradi.
S predstavljanjem in razpravljanjem o svojih individualnih interdisciplinarnih projektih, pri katerih izkoristijo svoje ozadje in strokovno znanje, študenti skupaj pridobivajo znanje na svojih interesnih področjih. Poleg tega se študenti udeležujejo seminarjev, na katerih raziskujejo implikacije sodobnih trendov kognitivne znanosti.
V četrtem semestru študenti predstavijo in kritično razpravljajo o svojih projektih na magistrskem seminarju, ki se zaključi s predstavitvijo magistrskega dela na skupni študentski konferenci (zbornik zadnje konference je dostopen na tej povezavi).
Ker je kognitivna znanost po svoji naravi interdisciplinarno področje raziskovanja, je cilj pričujočega magistrskega programa povezovanje različnih disciplin, od katerih vsaka nekaj prispeva k celoti.
| Predmet | Nosilec |
| Umetna inteligenca 1 | akad. prof. dr. Ivan Bratko, prof. dr. Blaž Zupan |
| Umetna inteligenca 2 | akad. prof. dr. Ivan Bratko |
| Kognitivna nevroznanost 1 | prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med. |
| Kognitivna nevroznanost 2 | prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med. |
| Kognitivna psihologija 1 | prof. dr. Grega Repovš |
| Kognitivna psihologija 2 | prof. dr. Grega Repovš |
| Uvod v filozofijo | prof. dr. Olga Markič |
| Nadaljevalna filozofija | prof. dr. Olga Markič |
| Uvod v jezikoslovje | prof. dr. Tatjana Marvin |
| Nadaljevalno jezikoslovje | izr. prof. dr. Christina Manouilidou |
| Napredna kognitivna nevroznanost | prof. dr. Grega Repovš |
| Uvod v statistiko | izr. prof. dr. Gregor Sočan |
| Statistična analiza v kognitivni znanosti | prof. dr. Anja Podlesek |
| Programiranje | prof. dr. Janez Demšar |
| Prvoosebno raziskovanje | prof. dr. Urban Kordeš |
| Uvod v kognitivno znanost 1 | prof. dr. Olga Markič |
| Uvod v kognitivno znanost 2 | prof. dr. Urban Kordeš |
| Uvod v raziskovanje 1 | prof. dr. Urban Kordeš |
| Uvod v raziskovanje 2 | prof. dr. Maja Bresjanac, prof. dr. Zvezdan Pirtošek |
| Trendi v kognitivni znanosti | doc. dr. Toma Strle |
| Interdisciplinarna obravnava kognitivnega fenomena 1 | akad. prof. dr. Ivan Bratko, prof. dr. Zvezdan Pirtošek, prof. dr. Olga Markič, prof. dr. Urban Kordeš, red. prof. dr. Tatjana Marvin |
| Interdisciplinarna obravnava kognitivnega fenomena 2 | akad. prof. dr. Ivan Bratko, prof. dr. Zvezdan Pirtošek, prof. dr. Olga Markič, prof. dr. Urban Kordeš, doc. dr. Toma Strle |
| Vzajemno učenje in raziskovanje | prof. dr. Urban Kordeš |
| Magistrski seminar | prof. dr. Olga Markič |
Skupni interdisciplinarni študijski program druge stopnje Kognitivna znanost vodi programski svet študija, katerega članice in člani so: doc. dr. Toma Strle (PEF), predsednik programskega sveta; prof. dr. Tatjana Marvin (FF), namestnica predsednika programskega sveta; prof. dr. Olga Markič (FF); prof. dr. Urban Kordeš (PEF); prof. dr. Ivan Bratko (FRI); prof. dr. Janez Demšar (FRI); doc. dr. Jurij Bon (MF); prof. dr. Zvezdan Pirtošek (MF).
