Alt
Študij

Magistrsko delo

Tukaj najdete opis postopka prijave, ocene in zagovora magistrskega dela. Na dnu strani se nahajajo razpisane magistrske teme.

Kognitivna znanost

Mednarodna šola Utelešenega kritičnega mišljenja (TECT)

Izpostavljeno

Poti alumnov programa Kognitivna znanost

Mentorstvo

Mentorji magistrskih del so habilitirani visokošolski učitelji, ki imajo habilitacijski naziv rednega ali izrednega profesorja oziroma docenta ter ustrezne znanstveno-raziskovalne, strokovne, oziroma umetniške reference s področja, na katerega sodi tema dela. Somentor je lahko visokošolski učitelj, asistent z doktoratom ali strokovnjak s področja magistrskega dela z ustreznimi referencami in vsaj z enakim nazivom (doktoratom). Mentor in somentor morata imeti v zadnjih petih letih vsaj dve znanstveni deli, objavljeni v revijah ali monografijah s področja magistrskega programa oziroma umetniški referenci. Mentor in/ali somentor je lahko s tuje univerze ali raziskovalne inštitucije.

Prijava teme

Če študent namerava pripraviti magistrsko delo v angleščini, mora za to pisno zaprositi programski svet. V primeru, da študent odda prošnjo za pisanje magistrskega dela v angleškem jeziku, mora ob prijavi oddati tudi razširjen povzetek dispozicije v angleščini. V primeru, da bo magistrsko delo v angleščini, je potrebno razširjen povzetek magistrskega dela pripraviti tudi v slovenskem jeziku. Ta dodatek mora biti vezan skupaj z besedilom magistrskega dela.

Prijavo teme magistrskega dela z vsemi obrazci in prilogami mora študent poslati na naslov: referat za podiplomski študij, Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana. Vsi obrazci morajo biti izpolnjeni v slovenščini, razen izjave predlaganega tujega (so)mentorja (statement of (co)-supervision), ki je izpolnjena v angleškem jeziku.

Za prijavo teme magistrskega dela je potrebno oddati naslednje obrazce z v obrazcih navedenimi prilogami (vsi obrazci se nahajajo tukaj).

  • Prijava teme magistrskega dela, ki vključuje:
    • a) Izjavo predlaganega/e mentorja/ice (se nahaja v obrazcu za prijavo teme dela),
    • b) Izjavo predlaganega/e sometorja/ice, če študent ima somentorja (se nahaja v obrazcu za prijavo teme dela),
    • c) Statement of supervision in/ali co-supervision, če sta mentor in/ali somentor iz tujine (se nahaja v obrazcu za prijavo teme dela). Študent lahko ob prijavi odda tudi kopijo (sken) podpisane izjave predlaganega mentorja in/ali somentorja v angleščini (Statement of supervision / co-supervision), vendar mora najkasneje do zagovora magistrskega dela na referat za podiplomski študij oddati tudi podpisan original.
    • d) V primeru, da sta mentor in/ali somentor iz tujine, še poseben dokument (obrazca za to ni), na katerem mentor in/ali somentor navedeta vsaj tri svoje reference, ki so relevantne za temo magistrskega dela (dokument z navedenimi referencami mora kandidat/ka poslati tudi na elektronski naslov: referat@pef.uni-lj.si).
    • Dispozicijo magistrske teme (“teze predlaganega magistrskega dela”) (za navodila glej obrazec: Navodila za pripravo dispozicije magistrske teme). Dispozicijo magistrske teme mora kandidat/ka poslati tudi v Word obliki na elektronski naslov: referat@pef.uni-lj.si.
  • Če študent namerava magistrsko delo pisati v angleškem jeziku, mora oddati še:
    • Prošnjo za pisanje magistrskega dela v angleščini (obrazca za to ni).
    • Razširjen povzetek dispozicije magistrske teme v angleščini – ta mora biti takšen, da bo zadostil (so)mentorju iz tujine (obrazca za to ni). Razširjen povzetek dispozicije magistrske teme v angleščini mora kandidat/ka poslati tudi v Word obliki na elektronski naslov: referat@pef.uni-lj.si.

Programski svet v roku enega meseca na seji oceni primernost (so)mentorja in določi tri člane ocenjevalne komisije za magisterij. Izmed članov komisije imenuje predsednika komisije in poročevalca za oceno primernosti teme. Mentor in somentor nista člana komisije.

Dopisne seje programskega sveta, namenjene obravnavi prijav tem magistrskih del, bodo predvidoma vsak prvi torek v mesecu (razen februarja, julija, avgusta in oktobra (prijave tem bodo obravnavane tudi na redni seji v drugi polovici septembra).

Predsednik programskega sveta sklepe programskega sveta o mentorju, morebitnemu somentorju in ocenjevalni komisiji ter prijavo teme magistrskega dela posreduje referatu za podiplomski študij fakultete koordinatorke, ki vse potrebne dokumente pošlje komisiji.

Ocena primernosti teme in morebitni popravki

Komisija v roku dveh tednov oceni primernost teme. Če komisija oceni, da tema ni primerna, oceno predloži programskemu svetu. O zavrnjenih temah odloča programski svet. Če je tema primerna, komisija (oz. poročevalec) morebitne pripombe posreduje neposredno kandidatu. Po potrebi kandidat temo popravi in dopolni (v primeru oddane prošnje za pisanje magistrskega dela v angleščini tudi popravljen razširjen povzetek dispozicije magistrske teme v angleščini) ter popravljeno verzijo teme pošlje komisiji. Ko komisija oceni, da je tema ustrezna, poročevalec posreduje vso dokumentacijo referatu za podiplomski študij fakultete koordinatorke. Oceno potrdi Komisija za študijske zadeve PEF. Študent prejme sklep o odobritvi teme magistrskega dela.

Veljavnost magistrske teme je dve leti od potrditve.

Zagovor

Prijava k zagovoru

Kandidat mora imeti pred prijavo k zagovoru magistrskega dela opravljene vse izpite. Ko je magistrsko delo pripravljeno, kandidat v soglasju z mentorjem v referat za podiplomski študij Pedagoške fakultete odda vso potrebno dokumentacijo za prijavo k zagovoru magistrskega dela, vključno z magistrskim delom v .pdf obliki (vsi obrazci in navodila za oddajo prijave k zagovoru se nahajajo tukaj). Referat za podiplomski študij magistrsko delo razpošlje v oceno članom ocenjevalne komisije.

Ocena in zagovor

Komisija je dolžna pripraviti oceno magistrskega dela v roku enega meseca. Če člani komisije v delu opazijo manjše napake, lahko kandidatu neposredno pisno sporočijo svoje pripombe, ki jih mora kandidat upoštevati pri dopolnitvi dela. Kandidat mora v roku največ̌ enega meseca po prejemu pripomb komisiji oddati popravljeno delo. Oceno predsednik komisije posreduje referatu za podiplomski študij.

Ko je magistrsko delo ocenjeno pozitivno (v skladu s pripombami članov komisije za oceno magistrskega dela) kandidat v referat za podiplomski študij odda 1 vezan izvod magistrskega dela za knjižnico.

Zagovor magistrskega dela poteka praviloma v slovenščini oz. v tujem jeziku – jeziku magistrskega dela – v dogovoru s komisijo. Študent predstavi svoje delo v največ 20 minutah.

Oblika

Magistrsko delo je napisano v formatu A4. Na eni strani je približno 2000 znakov. Na naslovni strani je v sredini zgoraj z velikimi tiskanimi črkami napisano “Univerza v Ljubljani, skupni interdisciplinarni program druge stopnje Kognitivna znanost” in “v sodelovanju z Universität Wien, Univerzita Komenského v Bratislave in Eötvös Loránd Tudományegyetem”.

Na sredini strani sta kandidatova ime in priimek, pod njima naslov dela, pod naslovom pa napis: »Magistrsko delo«. Spodaj na sredini sta navedena kraj (Ljubljana) in letnica. Prva notranja stran dela je enaka naslovnici, le da sta na prvi strani navedena še mentor in somentor dela s celotnim habilitacijskim nazivom in znanstvenim naslovom.

Magistrsko delo je sestavljeno iz povzetka in ključnih besed v slovenskem in angleškem jeziku, kazala, uvoda, glavnega besedila, sklepa, seznama citirane oz. povzete literature. Magistrsko delo praviloma obsega od 80000 do 200000 znakov brez presledkov, velikost črk Times New Roman ali Arial 12, enojni razmik med vrsticami. Delo je tiskano dvostransko. Vključuje lahko tudi priloge in izjavo o avtorstvu, ki jo kandidat vključi na konec magistrskega dela. Izjava o avtorstvu ni oštevilčena.

Za jezikovno pravilnost dela, ki mora biti lektorirano, je odgovoren kandidat. Komisija za zagovor magistrskega dela lahko delo zavrne, če ni pripravljeno v skladu z navodili.

Nadaljnje informacije glede magistrskega dela so dostopne v Pravilniku o študiju prve in druge stopnje UL PEF.

Objavljena magistrska dela

Objavljena so dela, za katere je bila objava dovoljena s strani avtorjev.

Razpisane teme magistrskih del

Analiza različnih vidikov parlamentarnega govora

Parlamentarni govor predstavlja posebno jezikovno zvrst, ki jo je zaradi obstoja večjezikovnega korpusa ParlaMint mogoče preučevati in primerjati v številnih jezikih. Z uporabo sodobnih metod obdelave naravnega jezika boste primerjali parlamentarni govor manjšega števila držav. Osredotočili bi se lahko npr. na sarkazem, sovražni govor, izražanje političnega prepričanja, razlike v govoru med spoloma, med starejšimi in mlajšimi poslanci itd.

Strojno generiranje parafraz

Parafraziranje je pomembna naloga pri obdelavi naravnega jezika. Želimo npr. prepoznavati parafrazirane stavke pri strojnem prevajanju, s parafrazami se želimo izogniti žaljivemu govoru ali pa poenostaviti besedilo. Na podlagi učnih množic za druge jezike in s strojnim prevajanjem bose pripravili manjšo učno množico za slovenščino, kjer takšna množica še ne obstaja. Na tej podlagi boste naučili nevronski model za parafraziranje in ga ovrednotili.

Zdravorazumsko sklepanje za boljše odgovarjanje na vprašanja

Zdravorazumsko sklepanje (angl. commonsense reasoning) je pomembna komponenta sistemov umetne inteligence, ki omogoča, da se sistem smiselno odzove na vsakodnevne situacije, npr. da pozna delovanje človeške družbe (ko gre kdo s prijatelji na pivo) in naravnih zakonov (da sonce vzhaja zjutraj). Ena od pomanjkljivosti večine sodobnih modelov za obdelavo naravnega jezika je slaba podpora zdravorazumskemu sklepanju. Sistemi, kot je Comet, vsebujejo semantično mrežo, ki različne koncepte poveže z njihovimi posledicami. Sistem je preveden tudi v slovenščino in omogoča boljše zdravorazumsko sklepanje. Preskusili boste uporabo sistema Comet skupaj z velikimi vnaprej naučenimi jezikovnimi modeli na problemu odgovarjanja na vprašanja v slovenščini.

Kontakt

  • Validacijska študija igre CCRacer 2.0 (igre za merjenje kognitivnega nadzora)
  • Razvoj treninga kognitivnega nadzora
  • Ovrednotenje učinkovitosti treninga z nalogami iz knjige Misleca
  • Preverjanje uporabnosti različnih računalniških iger za kognitivni trening
  • Razvoj kognitivnega treninga z nalogami iz vsakdanjega življenja
  • Razvoj mer funkcioniranja v vsakdanjem življenju
  • Učinkovitost spletnega treninga čuječnosti
  • Spreminjanje očesnih premikov med ponavljanjem izvajanja kognitivne naloge

Kontakt

  • Preučevanje delovnega spomina (uporaba diskretnih vs. kontinuiranih reprezentacij; narava kodiranja prostorskih informacij, itd.)

Kontakt

  • Svobodna volja / avtonomija: premislek klasične teme ob novih spoznanjih v kognitivni znanosti
  • Etična vprašanja ob uporabi kognitivnih tehnologij (skupaj z doc. dr. Tomajem Strletom)

Kontakt

  • Sistematični pregled prvoosebnih študij odločanja

Cilj je pregledati prvoosebne študije odločanja, jih klasificirati (npr. glede na uporabljeno metodologijo, preučevane odločitvene situacije, itn.) in pregledane študije ter njihove rezultate sintetizirati v smiselno celoto. Rezultate sistematičnega pregleda študent umesti v raziskovalno področje odločanja in jih primerja s tretjeosebnim raziskovanjem in razumevanjem odločanja (oz. izbranim vidikom le tega).

  • Dožilvljanje odločanja

Cilj je raziskati, z uporabo prvoosebnih metod, kako ljudje doživljajo odločanje v določenih situacijah vsakdanjega življenja.

  • Odločanje (utelešeni vidiki; odločanje v vsakdanjem življenju vs. odločanje v laboratoriju; vloga samonanašujočih procesov v odločanju)

Za nadaljnje teme in kratke opise glej MEi:CogSci stran (Projects at the University of Ljubljana)

Kontakt

  • Analiza dejavnikov, ki vplivajo na izid zdravljenja življenjsko ogroženih bolnikov z intrakranialno krvavitvijo

Bolniki z intrakranialno krvavitvijo so zaradi narave bolezni pogosto življenjsko ogroženi in potrebujejo intenzivno zdravljenje. Izid bolezni je pogosto nepredvidljiv, saj so napovedni dejavniki slabo raziskani in ovrednoteni. V intenzivni medicini se tako pogosto srečujemo z vprašanjem, kateri so tisti bolniki, ki bodo od intenzivnega zdravljenja imeli največ koristi in kdaj je morda bolje izbrati bolj konzervativen pristop. Študija bo prospektivna opazovalna, z namenom ugotoviti ali lahko iz določenih dejavnikov, ki bolezen spremljajo (starost bolnika, vrsta, lega in obseg krvavitve), laboratorijski parametri napovemo izid zdravljenja predvsem v smislu povrnitve smiselne zavesti.

  • Učinek dveh zdravil za esencialni tremor na CŽS

Pri bolnikih z esencialnim tremorjem želimo s kliničnim pregledom, akcelerometirjo, paradigmo učenja pogojevanega mežikanja in transkranialno magnetno stimulacijo (TMS) pred pričetkom zdravljenja in po 3 mesecih zdravljenja s propranololom ali primidonom, proučiti učinkovanje teh dveh zdravil na centralni živčni sistem. S primerjanjem skupin bolnikov pri katerih terapija učinkuje in tistih, pri katerih ni dobrega odziva na zdravljenje, bomo skušali najti morebitni napovedni dejavnik učinkovitosti določenega zdravila.

  • Učinek zolpidema pri bolnikih z žariščno distonijo

Pri raziskavi testiramo učinke zdravila zolpidem pri bolnikih z žariščno distonijo. Pri vseh preiskovancih ugotavljamo učinke zdravila s pomočjo kliničnega pregleda, ocenjevalnih lestvic za distonijo, transkranialne magnetne stimulacije, FDG- PET CT-ja in MR GABA spektroskopije.

  • Ocenjevanje tremorja pri bolnikih z ALS

Raziskava izhaja iz kliničnih opažanj, pri bolnikih z ALS smo namreč pogosto opažali tremor. Gre za observacijsko študijo in sicer opazujemo konsekutivne bolnike, ki prihajajo na pregled v ALS kliniko ali se zdravijo na oddelku. Bolnike klinično pregledamo, z njimi izpolnimo vprašalnik in posnamemo njihove roke v mirovanju, posturalno in pri izvajanju naloge prst-nos. Pri bolnikih, ki so hospitalizirani na našem oddelku, opravimo tudi akcelerometrijo s hkratnim snemanjem EMG. Trenutno razvijamo metoda za dekompozicijo signala površinskega EMG v signale posameznih motoričnih enot.

  • Patofiziološki mehanizmi toddove pareze in drugih motoričnih fenomenov po epileptičnem napadu

Metode: bolniki z epilepsijo; EEG, TMS, akcelerometrija.

  • Prehranska problematika bolnikov s parkinsonovo boleznijo

Obravnavali bomo prehranski status bolnikov v različnih fazah bolezni, vpliv zdravil na način prehranjevanja in vpliv prehrane na simptome PB in možne ukrepe na izboljšanje prehranskega statusa. Nova in široka tema, ki čaka na številne odgovore.

  • Spremljanje bolnikov z motnjo faze spanja REM (RBD)

Nadaljevaje raziskave v katero je že vključenih 6 bolnikov z RBD, ki se jim 1 x letno opravi klinični nevrološki pregled. Vključevanje novih bolnikov s polisomnigrafsko potrjeno RBD. Tem se opravi klinični pregled, kognitivno testiranje, MRI, DaTSCAN FDG/PET, lumbalna punkcija. Naloga sodelujočega študenta: vodenje dokumentacije, pregled in napotitve novo vključenih bolnikov, 1 x letno pregled že vključenih bolnikov, spremljanje literature, priprava publikacije.

Izpeljanka te raziskave: zbiranje likvorskih vzorcev preiskovancev, ki nimajo nevrodegenerativnih bolezni možganov z namenom ustvarjanja baze za določitev referenčnih vrednosti alfasinukleina pri zdravih preiskovancih.

  • Proučevanje vpliva pridruženih bolezni (art. hipertenzija, poškodba glave, okužba s HIV) na FDG/PET izvid možganov pri bolnikih z začetnim kognitivnim upadom (začetne AD ali BKM). Opazovalna mednarodna študija, ki jo koordinira IAEA

Vključevanje bolnikov, iz CKM ambulant in iz oddelka, klinični pregled bolnikov, napotitve na preiskave, vodenje podatkov, spremljanje literature.

Okvirna časovna obremenitev: 2-4 ure tedensko.
Predviden začetek: takoj.

Izpeljanka: vplih arterijske hipertenzije na napredovanje kognitivnega upada – sodelovanje z BPD v okviru terciarnega projekta UKCL.

Predviden začetek: pomlad 2018

  • Proučevanje varnosti in učinka zdravila “NBMI (N1, N3 -BIS(2-MERCAPTOETHYL) ISOPHTHALAMIDE” pri bolnikh s parkinsonizmom plus

Dvojno slepa intervencijska raziskava pri približno 12ih bolnikih, ki bo potekala 12 tednov. Vključevanje bolnikov, opravljanje testov (klinični pregled, vprašalniki), napotitev na MRI In laboratorijske preiskave, skrb za dokumentacijo, zbiranje literature, priprava publikacije.

Predviden začetek: april/maj 2018

  • Krhkost in motorično-kognitivni dejavniki tveganja za napredovanje kognitivnega upada pri bolnikih z blago kognitivno motnjo (BKM)

V predlagani raziskavi bomo spremljali 120 bolnikov z BKM in 60 zdravih preiskovancev primerljive starosti in izobrazbe. Paciente bomo rekrutirali med preiskovanci, ki bodo vključeni v vzporedno potekajoči projekt MOPEAD (“Models of patient engagement for Alzheimer’s disease”), v sklopu katerega bodo opravili predvidene preiskave. Tako zdravi preiskovanci kot pacienti z BKM bodo poleg kliničnega nevrološkega pregleda opravili še nevropsihološki pregled ter MR slikanje in analizo likvorja za biomarkeje demence. Pri preiskovancih bomo uporabili tudi mednarodno uveljavljeno lestvico za ocenjevanje krhkosti (Edmontonska lestvica krhkosti) in s pomočjo brezžičnega merilca parametrov hoje ocenili značilnosti hoje. Dodatno bomo sistematično beležili podatke o drugih dejavnikih tveganja za razvoj demence (indeks telesne mase, arterijska hipertenzija, sladkorna bolezen, osteoporoza, kajenje, padci, socialni status bolnikov). Paciente bomo spremljali ob rednih letnih pregledih, ob koncu triletnega obdobja pa bodo skupaj z zdravimi starostniki opravili kontrolni nevropsihološki pregled in oceno hoje.

Vzporedno predvidevamo tudi oceno parametrov krhosti in motorično kognitivnih dejavnikov tveganja za za napredovanje kognitivnega upada pri primerljivem številu bolnikih hospitaliziranih na nevrodegenerativnem oddelku Kliničnega oddelka za bolezni živčevja v obdobju med 2018 in 2019.

  • Nevrološki mehanizmi impulzivnega vedenja pri bolnikih s parkinsonovo boleznijo

Cilj študije: natančno opredeliti nevrološke/nevrofizioloke mehanizme impulzivnega vedenja pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo. Impulzivno vednje je pogosto pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo in zajema spemembe npr. mehanizmov odločanja, spolnega vedenja in prehranskih navad. Kljub pogostosti stanja, epidemiološke značilnosti impulzivnega vedenja ter mehanizem nastanka le-tega niso povsem jasni. Pomembo vlogo pri nastanku impulzivnosti igra dopaminergični sistem, ki je v ozki povezavi z krogi korteks-bazalni gangliji-talamus-korteks.

Metodologija: uporabili bomo klinično metodologijo raziskovanja (klinični nevrološki pregled, oceno impulzivnosti s pomočjo vprašalnikov oz. nevropsihološkega pregleda). Za natančnejšo opredelitev nevrofizioloških mehanizmov planiramo uporabiti EEG, MRI in TMS.

  • Primerjava učinkov standardne in individualizirane transkranialne magnetne stimulacije (TMS) na uspešnost zdravljenja depresije

V projektu bomo v poteku zdravljenja bolnikov z rezistentno depresijo s postopkom repetitivne magnetne stimulacije preverjali, ali prilagoditev frekvenc stimuliranja na bolnikove individualne glavne frekvence v mirovanju izboljša učinkovitost metode v primerjavi s standardnimi protokoli stimuliranja. Magistrski kandidat ali študent lahko pri raziskavi sodeluje v teoretičnem in praktičnem delu, pri čemer se bo naučil praktičnih vidikov metod snemanja EEG in stimuliranja možganov s TMS, sodeloval pri njihovem izvajanju, analizi podatkov in pripravi publikacije.

  • Učinek dopaminskega agonista bromokriptina na možgansko-žilne zaplete

Predvsem bi želel če bi kdo od študentov lahko sodeloval pri oceni bolnikov z možgansko kapjo, ki jih zdravimo z bromokriptinom. To sem imel že jaz enkrat za magisterij, sedaj so pa to zdravilo na novo “odkrili” tudi za zdravljenje žilnih bolnikov, saj znižuje krvni sladkor, krvni tlak in izboljšuje lipidni profil. Bolnike bi ocenjevali klinično in s pomočjo CT perfuzije oz nekaterih biokemičnih parametrov. Bromokriptin je sedaj registriran za zdravljenje žilnih zapletov v ZDA.

  • Opredelitev biomarkerjev subjektivne kognitivne pritožbe

Subjektivna kognitivna pritožba je stanje, v kateri posameznik čuti, da je ‘nekaj narobe’ z miselnimi funkcijami, klinični pregled z uporabo standardnih postokov diagnostike kognitivnega upada pa tega ne potrdi; pri okoli 20% tistih, ki imajo SKP, se bo kasneje vseeno pojavila demenca, kar pomeni da je šlo pri njih v trenutku subjektivnega zaznavanja težav za zelo zgodnjo predstopnjo demence. Z vrsto metod (klinčni, pregled, nevropsihologija, MR, fMR, FDG-PET, EEG, kognitivna paradigma, CSF) bomo preučevali skupino, v kateri bodo preiskovanci s subjektivno kognitivno pritožbo in jo primerjali s kontrolno skupino; to bo prvi poskus opredelitve biooznačevalcev te novo odkrite entitete. Magistrski kandidat ali študent lahko pri raziskavi sodeluje v teoretičnem in praktičnem delu, pri čemer se bo naučil praktičnih vidikov metod snemanja z omenjenimi metodami, sodeloval pri njihovem izvajanju, analizi podatkov in pripravi publikacije.

  • Termolaž

S pomočjo videa, posnetega s termovizijsko kamero, želimo sklepati na spremembe psihološkega stanja osebe, ki je mentalno aktivna, ki laže, ki rešuje kognitivne naloge, itd. Potrebno bo preštudirati, kako je temperatura različnih točk obraza odvisna od delovanja avtonomnega živčnega sistema. Potrebna znanja – obdelava videa. Delo poteka na FE UL.

  • Poslušanje neslišnega

S pomočjo merjenja fiziologije (prevodnost kože, temperatura kože, premikanje, poraba energije, srčni utrip, krvni tlak itd) želimo izmeriti nadležnost ultrazvoka in infrazvoka v gluhi sobi. Potrebna znanja – osnove programiranja. Delo poteka na FE UL.

  • Fiziologija počutja šolarjev

S pomočjo merjenja fiziologije (prevodnost kože, temperatura kože, premikanje, poraba energije, srčni utrip, krvni tlak itd) želimo pokazati razlike v počutju otrok, ki sodelujejo v različnih oblikah poučevanja (sedeče ex cathedra učenje, kinestetično učenje itd). Delo poteka na FE UL.

  • Slabost v navidezni resničnosti

S pomočjo merjenja fiziologije (prevodnost kože, temperatura kože, premikanje, poraba energije, srčni utrip, krvni tlak itd) želimo prikazati odvisnost stopnje slabosti v VR pri različnih video vsebinah (miren, akcijski video). Potrebna znanja – Unity. Delo poteka na FE UL.

  • Fiziologija in čustva

S pomočjo merjenja fiziologije (prevodnost kože, temperatura kože, premikanje, poraba energije, srčni utrip, krvni tlak itd) želimo sklepati na čustva gledalcev multimedijskih vsebin (slike, video, glasba). Delo poteka na FE UL.

  • Fiziologija in hrana

S pomočjo merjenja fiziologije (prevodnost kože, temperatura kože, premikanje, poraba energije, srčni utrip, krvni tlak itd) želimo sklepati na osebne preference oseb, ki na organoleptičnimi način poskušajo prehranske izdelke (npr. čokolado). Delo poteka na FE UL.

  • Kontemplativno-meditativne tradicije in kognitivna znanost

Fenomenološke in znanstvene raziskave kontemplativno-meditativnih tehnik (kritika, primerjava, raziskovanje); pomen kontemplativno-meditativnih tehnik pri proučevanju zavesti in izkustva; izzivi in priložnosti kontemplativne (nevro)znanosti; odnos med budizmom in znanostjo; problemi, ki spremljajo sekularizacijo in scientifikacijo čuječnosti.

  • Fenomenološka in gestalt tradicija ter kognitivna znanost

Vpliv Husserlove, Heideggerjeve in Merleau-Pontyjeve fenomenologije na kognitivno znanost; vpliv klasične gestalt teorije (Koffka, Lewin, Köhler itd.) na kognitivno znanost; teoretsko-filozofski temelji različnih prvoosebnih raziskovanj (nevrofenomenologija, eksplikacijski intervju itd.); problem naturaliziranja fenomenologije in zavesti v luči fenomenološko-gestaltovska kritika naturalizma in mehanicizma; naturalizem proti transcendentalizmu pri proučevanju zavesti; klasične fenomenološke in gestalt analize strukture izkustvenega polja.

  • Teoretsko-metodološki temelji enaktivizma in utelešene kognicije

Vplivi različnih miselnih tradicij (teorija autopoiesis, kibernetika 2. reda, fenomenologija, kontemplativne tradicije), na razvoj teoretsko-metodološkega okvira enaktivizma in utelešene kognicije; klasiki enaktivizma in utelešene kognicije (von Foerster, Maturana, Varela, Thompson idr.) v luči sodobnih razprav o naravi uma, kognicije in zavesti.

  • Odnos življenje-kognicija

Teorija autopoiesis in njeni sodobni nasledniki; holistično-organistične (neredukcionistične) teorije življenja in njihov pomen za kognitivno znanost; teorija kontinuitete med življenjem in umom (t.i. “Life-Mind Continuity Thesis”).

Govorna avdiometrija

Snemanje, obdelava, priprava, testiranje in ponovno snemanje z evalvacijo posnetkov za slovenski matrični test. Gre za pripravo slušnega testa za slovenske govorce, ki je sestavljen iz matrice 10 stavkov (začetna matrica je že pripravljena), ki so vsi enake skladnje (npr. Tone vidi šest velikih knjig). Stavke je potrebno posneti in nato razrezati besede, ki jih računalniški program premeša in tako iz začetne matrice generira nove kombinacije stavkov.

Potrebna znanja: poznavanje osnov računalništva, elektroakustike, programov za statistično obdelavo podatkov.

Potek naloge: spoznavanje teoretičnih osnov, spoznavanje strojne in programske opreme; snemanje, obdelava, evalvacija, ponovno snemanje in popravki; evalvacija.

Časovnica: začetek jesen 2018, predviden zaključek naloge jesen 2019.

  • Prepoznavanje in razumevanje pomenskih informacij v slovarskih definicijah z vidika jezikovnih uporabnikov

Znotraj funkcijskega, kognitivnega in korpusnega jezikoslovja se je v zadnjih 30 letih uveljavilo spoznanje, da se pomenski potencial besed udejanja v neposredni odvisnosti od njihovega jezikovnega in zunajezikovnega konteksta. Posledično se je tudi pomenski opis v slovarjih premaknil s strukturalističnega razstavljanja pomena na pomenske komponente v preučevanje komunikacijske vloge, v kateri pomenske izbire vedno potekajo odvisno od govorčevega komunikacijskega namena. Raziskava bo namenjena prepoznavanju ključnih pomenskih informacij v različnih strategijah pomenskega opisovanja v slovarjih, rezultati pa bodo uporabni pri izdelavi modela za učinkovit pomenski opis, ki bo upošteval tako prenos slovarske informacije v digitalno okolje kot tudi izkušnje jezikovne skupnosti pri njenem razumevanju.

  • Pomenska (ne)razstavljivost stalnih besednih zvez in frazeoloških enot

Preučevanje stalnih besednih zvez (SBZ) in frazeoloških enot (FE) je znotraj kognitivne in jezikoslovne znanosti, v zadnjem času pa tudi znotraj računalniškega procesiranja naravnega jezika (NLP), zelo aktualno. Gre za prepoznavanje semantičnih lastnosti zvez, ki jih poleg večbesednosti definira dejstvo, da njihov celostni pomen ni vsota pomenov posameznih sestavin. Način prepoznavanja predvidljivosti pomena zveze kot celote iz pomena njenih sestavin, npr. v primeru delati iz muhe slona = ‘pripisovati nepomembnim stvarem preveliko težo,’ ostaja namreč prepuščen intuitivnim predstavam posameznika, kar onemogoča enotno klasifikacijo SBZ in FE, na področju NLP pa težave pri njihovem procesiranju in avtomatskem prepoznavanju v besedilu. Raziskava bo usmerjena v formalizacijo elementov sobesedila (pomenskih, slovničnih, pragmatičnih), ki omogočajo enotno odločanje glede stopnje pomenske zlitosti zveze, ki bo s pomočjo metod množičenja preverjena tudi pri jezikovnih uporabnikih.

Sprejemljivost konceptualnih novosti v jezikovnih virih za slovenščino

Jezikovni viri (slovarji, slovnice, pravopisni priročniki ipd.) v digitalnem okolju pridobivajo nove značilnosti, npr. na ravni organizacije podatkov in povezljivosti med njimi, nadgrajevanja in spremenljivosti vsebin, odpiranja za uporabniško sodelovanje itd. Nove možnosti, ki jih ponuja digitalno okolje, so načeloma zaželene, vendar pogosto zasnovane brez stika z jezikovno skupnostjo, kot tudi v neskladju s trenutnimi koncepti (npr. da je temeljna lastnost slovarja konč(a)nost, da ga lahko pripravljajo izključno jezikoslovci itd.). Magistrska raziskava na izbranih primerih ugotavlja, kako ciljne uporabniške skupine (npr. učitelji, lektorji, prevajalci) dojemajo novosti v digitalnih jezikovnih virih za slovenščino, kašne pomisleke in potrebe imajo kot uporabniki ter kako konceptualne novosti vplivajo na njihovo razumevanje vloge jezikovnih podatkov v sodobni družbi.

Merjenje nevronskih korelatov motoričnih napak pri učenju gibanja

S pomočjo EEG merjenja možganske aktivnosti, želimo določiti povezavo med nevronskimi korelati in specifičnimi napakami med izvajanjem gibanja. Potrebno je dobro znanje programiranja in/ali izkušnje z EEG meritvami in analizo.

  • Primitivni refleksi

Novorojenček se rodi s sposobnostjo nekaterih avtomatizmov, ki so predstavljali evolucijsko prednost pri preživetju. Z razvojem ti refleksi izzvenijo, nadomestijo jih drugi gibalni vzorci. Pediatri preverjamo neonatalne avtomatizme v različnih obdobjih po rojstvu, saj tudi iz njih sklepamo na morebitno nevrološko oškodovanost. Namen raziskave bi bil spoznati nekatere neonatalne avtomatizme, jih longitudinalno slediti, dokumentirati in pripraviti kratek didaktičen pregled problematike izginevanja neonatalnih refleksov v razvoju.

  • Ali so otroci danes res bolj razviti in tudi shodijo prej?

V laični javnosti včasih slišimo, da so otroci danes bolj razviti kot v preteklosti in zmorejo veliko več. Hoja je eden robustnejših razvojnih mejnikov, ki ga otroci usvojijo med 9. in 18. mesecem. Ne pričakujemo, da bi otroci danes shodili prej in jih v hojo tudi ne silimo. Z raziskavo pa bi spremljali skupino otrok od 6. do 20. meseca starosti (opcijsko od rojstva do 2. leta starosti); posebej pozorni bi bili na usvajanje razvojnih mejnikov in povezavo z družinsko anamnezo (kdaj so shodili starši in sorojenci), vzorci gibanja (plazenje, kobacanje, drsanje po ritki), sosledjem usvajanja razvojnih mejnikov in socioekonomskim statusom družine.

  • Prakticiranje čuječnosti za otroke v vrtcih

Spoznali bi se s tehniko čuječnosti, pripravili določene vaje, delo v skupini vzgojiteljic bi nadgradili z delom z otroki ter ocenili uspešnost vadbe.

  • Testiranje empatije pri otrocih
  • Predictors of deep brain stimulation outcome in movement disorders patients

We are collecting data for a study in which we are trying to determine electrophysiological (TMS and EEG) and imaging (fMRI) biomarkers of good outcome of DBS in patients with movement disorders related to the frequency of stimulation.

  • Aubert-Fleischl phenomenon, Bradykinesia, Time Perception and dopaminergic medication in Parkinson’s disease

The Aubert-Fleischl phenomenon describes a condition where the perceived velocity of a moving stimulus differs depending on whether the subject is following the stimulus with the sensory organ or the sensory organ is at rest. This phenomenon relates to time perception and also possibly to the mechanisms of bradykinesia.

  • Eye movement and cognitive abnormalities in patients with Parkinson’s disease with and without heterozygous GBA1 mutation

It is supposed that patients with PD do not have specific eye movement disorders, although some recent findings pint towards the possibility of bradyhypokinesia of eye movements in these patients. Regarding GBA1-PD, we do not know if ocular movement disorders are present in them.

  • The role of diaphragmatic movements and cognition in breathing abnormalities in PD and other parkinsonisms

Neurodegenerative diseases, including Parkinson’s disease (PB), are often associated with motor control disorders, including respiratory disorders. Unlike other motor problems such as resting tremor, rigidly elevated tone, bradykinesia, and postural instability, respiratory disorders are poorly understood, their frequency is underestimated, despite their importance for patients with PD and parkinsonisms.

Kontakt

Morebitne teme raziskovalnih projektov na partnerskih univerzah MEi:CogSci so objavljene tukaj.

Napovedujemo

1.

Informativni dnevi za vpis na fakulteto

Več
2.

Pomladni študentski knjižni sejem Založbe UL Pedagoške fakultete

Več
3.

Zaključna razstava 4. letnika Oddelka za likovno pedagogiko UL PEF

Več

Bodi na tekočem