Tukaj najdete opis postopka prijave, ocene in zagovora magistrskega dela. Na dnu strani se nahajajo razpisane magistrske teme.
Vsi obrazci in pogoji za zaključek študija so objavljeni na spletni strani UL PEF pod “Zaključek študija”: https://www.pef.uni-lj.si/studij/informacije-o-studiju/zakljucek-studija/.
Glej tudi pogoje plačila zaključnih del po izgubi statusa študenta pod “Izpostavljeno”: https://www.pef.uni-lj.si/wp-content/uploads/2022/12/placilo_zakljucnega_dela_novo.pdf.
Mentorji magistrskih del so habilitirani visokošolski učitelji, ki imajo habilitacijski naziv rednega ali izrednega profesorja oziroma docenta ter ustrezne znanstveno-raziskovalne, strokovne, oziroma umetniške reference s področja, na katerega sodi tema dela. Somentor je lahko visokošolski učitelj, asistent z doktoratom ali strokovnjak s področja magistrskega dela z ustreznimi referencami in vsaj z enakim nazivom (doktoratom). Mentor in somentor morata imeti v zadnjih petih letih vsaj dve znanstveni deli, objavljeni v revijah ali monografijah s področja magistrskega programa oziroma umetniški referenci. Mentor in/ali somentor je lahko s tuje univerze ali raziskovalne inštitucije.
Če študent namerava pripraviti magistrsko delo v angleščini, mora za to pisno zaprositi programski svet. V primeru, da študent odda prošnjo za pisanje magistrskega dela v angleškem jeziku, mora ob prijavi oddati tudi razširjen povzetek dispozicije v angleščini. V primeru, da bo magistrsko delo v angleščini, je potrebno razširjen povzetek magistrskega dela pripraviti tudi v slovenskem jeziku. Ta dodatek mora biti vezan skupaj z besedilom magistrskega dela.
Prijavo teme magistrskega dela z vsemi obrazci in prilogami mora študent poslati na naslov: referat za podiplomski študij, Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana. Vsi obrazci morajo biti izpolnjeni v slovenščini, razen izjave predlaganega tujega (so)mentorja (statement of (co)-supervision), ki je izpolnjena v angleškem jeziku.
Za prijavo teme magistrskega dela je potrebno oddati naslednje obrazce z v obrazcih navedenimi prilogami (vsi obrazci se nahajajo tukaj).
Programski svet v roku enega meseca na seji oceni primernost (so)mentorja in določi tri člane ocenjevalne komisije za magisterij. Izmed članov komisije imenuje predsednika komisije in poročevalca za oceno primernosti teme. Mentor in somentor nista člana komisije.
Dopisne seje programskega sveta, namenjene obravnavi prijav tem magistrskih del, bodo predvidoma vsak prvi torek v mesecu (razen februarja, julija, avgusta in oktobra (prijave tem bodo obravnavane tudi na redni seji v drugi polovici septembra).
Predsednik programskega sveta sklepe programskega sveta o mentorju, morebitnemu somentorju in ocenjevalni komisiji ter prijavo teme magistrskega dela posreduje referatu za podiplomski študij fakultete koordinatorke, ki vse potrebne dokumente pošlje komisiji.
Komisija v roku dveh tednov oceni primernost teme. Če komisija oceni, da tema ni primerna, oceno predloži programskemu svetu. O zavrnjenih temah odloča programski svet. Če je tema primerna, komisija (oz. poročevalec) morebitne pripombe posreduje neposredno kandidatu. Po potrebi kandidat temo popravi in dopolni (v primeru oddane prošnje za pisanje magistrskega dela v angleščini tudi popravljen razširjen povzetek dispozicije magistrske teme v angleščini) ter popravljeno verzijo teme pošlje komisiji. Ko komisija oceni, da je tema ustrezna, poročevalec posreduje vso dokumentacijo referatu za podiplomski študij fakultete koordinatorke. Oceno potrdi Komisija za študijske zadeve PEF. Študent prejme sklep o odobritvi teme magistrskega dela.
Veljavnost magistrske teme je dve leti od potrditve.
Kandidat mora imeti pred prijavo k zagovoru magistrskega dela opravljene vse izpite. Ko je magistrsko delo pripravljeno, kandidat v soglasju z mentorjem v referat za podiplomski študij Pedagoške fakultete odda vso potrebno dokumentacijo za prijavo k zagovoru magistrskega dela, vključno z magistrskim delom v .pdf obliki (vsi obrazci in navodila za oddajo prijave k zagovoru se nahajajo tukaj). Referat za podiplomski študij magistrsko delo razpošlje v oceno članom ocenjevalne komisije.
Komisija je dolžna pripraviti oceno magistrskega dela v roku enega meseca. Če člani komisije v delu opazijo manjše napake, lahko kandidatu neposredno pisno sporočijo svoje pripombe, ki jih mora kandidat upoštevati pri dopolnitvi dela. Kandidat mora v roku največ̌ enega meseca po prejemu pripomb komisiji oddati popravljeno delo. Oceno predsednik komisije posreduje referatu za podiplomski študij.
Ko je magistrsko delo ocenjeno pozitivno (v skladu s pripombami članov komisije za oceno magistrskega dela) sledi zagovor (obveznosti in postopek so opisane tukaj).
Zagovor magistrskega dela poteka praviloma v slovenščini oz. v tujem jeziku – jeziku magistrskega dela – v dogovoru s komisijo. Študent predstavi svoje delo v največ 20 minutah.
Magistrsko delo je napisano v formatu A4. Na eni strani je približno 2000 znakov. Na naslovni strani je v sredini zgoraj z velikimi tiskanimi črkami napisano “Univerza v Ljubljani, skupni interdisciplinarni program druge stopnje Kognitivna znanost” in “v sodelovanju z Universität Wien, Univerzita Komenského v Bratislave in Eötvös Loránd Tudományegyetem”.
Na sredini strani sta kandidatova ime in priimek, pod njima naslov dela, pod naslovom pa napis: »Magistrsko delo«. Spodaj na sredini sta navedena kraj (Ljubljana) in letnica. Prva notranja stran dela je enaka naslovnici, le da sta na prvi strani navedena še mentor in somentor dela s celotnim habilitacijskim nazivom in znanstvenim naslovom.
Magistrsko delo je sestavljeno iz povzetka in ključnih besed v slovenskem in angleškem jeziku, kazala, uvoda, glavnega besedila, sklepa, seznama citirane oz. povzete literature. Magistrsko delo praviloma obsega od 80000 do 200000 znakov brez presledkov, velikost črk Times New Roman ali Arial 12, enojni razmik med vrsticami. Delo je tiskano dvostransko. Vključuje lahko tudi priloge in izjavo o avtorstvu, ki jo kandidat vključi na konec magistrskega dela. Izjava o avtorstvu ni oštevilčena.
Za jezikovno pravilnost dela, ki mora biti lektorirano, je odgovoren kandidat. Komisija za zagovor magistrskega dela lahko delo zavrne, če ni pripravljeno v skladu z navodili.
Nadaljnje informacije glede magistrskega dela so dostopne v Pravilniku o študiju prve in druge stopnje UL PEF.
Objavljena so dela, za katere je bila objava dovoljena s strani avtorjev.
Analiza različnih vidikov parlamentarnega govora
Parlamentarni govor predstavlja posebno jezikovno zvrst, ki jo je zaradi obstoja večjezikovnega korpusa ParlaMint mogoče preučevati in primerjati v številnih jezikih. Z uporabo sodobnih metod obdelave naravnega jezika boste primerjali parlamentarni govor manjšega števila držav. Osredotočili bi se lahko npr. na sarkazem, sovražni govor, izražanje političnega prepričanja, razlike v govoru med spoloma, med starejšimi in mlajšimi poslanci itd.
Strojno generiranje parafraz
Parafraziranje je pomembna naloga pri obdelavi naravnega jezika. Želimo npr. prepoznavati parafrazirane stavke pri strojnem prevajanju, s parafrazami se želimo izogniti žaljivemu govoru ali pa poenostaviti besedilo. Na podlagi učnih množic za druge jezike in s strojnim prevajanjem bose pripravili manjšo učno množico za slovenščino, kjer takšna množica še ne obstaja. Na tej podlagi boste naučili nevronski model za parafraziranje in ga ovrednotili.
Zdravorazumsko sklepanje za boljše odgovarjanje na vprašanja
Zdravorazumsko sklepanje (angl. commonsense reasoning) je pomembna komponenta sistemov umetne inteligence, ki omogoča, da se sistem smiselno odzove na vsakodnevne situacije, npr. da pozna delovanje človeške družbe (ko gre kdo s prijatelji na pivo) in naravnih zakonov (da sonce vzhaja zjutraj). Ena od pomanjkljivosti večine sodobnih modelov za obdelavo naravnega jezika je slaba podpora zdravorazumskemu sklepanju. Sistemi, kot je Comet, vsebujejo semantično mrežo, ki različne koncepte poveže z njihovimi posledicami. Sistem je preveden tudi v slovenščino in omogoča boljše zdravorazumsko sklepanje. Preskusili boste uporabo sistema Comet skupaj z velikimi vnaprej naučenimi jezikovnimi modeli na problemu odgovarjanja na vprašanja v slovenščini.
Razpisane magistrske teme najdeš na mednarodni spletni strani programa MEi:CogSci (pod razdelkom “Projects at the University of Ljubljana”)
Bolniki z intrakranialno krvavitvijo so zaradi narave bolezni pogosto življenjsko ogroženi in potrebujejo intenzivno zdravljenje. Izid bolezni je pogosto nepredvidljiv, saj so napovedni dejavniki slabo raziskani in ovrednoteni. V intenzivni medicini se tako pogosto srečujemo z vprašanjem, kateri so tisti bolniki, ki bodo od intenzivnega zdravljenja imeli največ koristi in kdaj je morda bolje izbrati bolj konzervativen pristop. Študija bo prospektivna opazovalna, z namenom ugotoviti ali lahko iz določenih dejavnikov, ki bolezen spremljajo (starost bolnika, vrsta, lega in obseg krvavitve), laboratorijski parametri napovemo izid zdravljenja predvsem v smislu povrnitve smiselne zavesti.
Pri bolnikih z esencialnim tremorjem želimo s kliničnim pregledom, akcelerometirjo, paradigmo učenja pogojevanega mežikanja in transkranialno magnetno stimulacijo (TMS) pred pričetkom zdravljenja in po 3 mesecih zdravljenja s propranololom ali primidonom, proučiti učinkovanje teh dveh zdravil na centralni živčni sistem. S primerjanjem skupin bolnikov pri katerih terapija učinkuje in tistih, pri katerih ni dobrega odziva na zdravljenje, bomo skušali najti morebitni napovedni dejavnik učinkovitosti določenega zdravila.
Pri raziskavi testiramo učinke zdravila zolpidem pri bolnikih z žariščno distonijo. Pri vseh preiskovancih ugotavljamo učinke zdravila s pomočjo kliničnega pregleda, ocenjevalnih lestvic za distonijo, transkranialne magnetne stimulacije, FDG- PET CT-ja in MR GABA spektroskopije.
Raziskava izhaja iz kliničnih opažanj, pri bolnikih z ALS smo namreč pogosto opažali tremor. Gre za observacijsko študijo in sicer opazujemo konsekutivne bolnike, ki prihajajo na pregled v ALS kliniko ali se zdravijo na oddelku. Bolnike klinično pregledamo, z njimi izpolnimo vprašalnik in posnamemo njihove roke v mirovanju, posturalno in pri izvajanju naloge prst-nos. Pri bolnikih, ki so hospitalizirani na našem oddelku, opravimo tudi akcelerometrijo s hkratnim snemanjem EMG. Trenutno razvijamo metoda za dekompozicijo signala površinskega EMG v signale posameznih motoričnih enot.
Metode: bolniki z epilepsijo; EEG, TMS, akcelerometrija.
Obravnavali bomo prehranski status bolnikov v različnih fazah bolezni, vpliv zdravil na način prehranjevanja in vpliv prehrane na simptome PB in možne ukrepe na izboljšanje prehranskega statusa. Nova in široka tema, ki čaka na številne odgovore.
Nadaljevaje raziskave v katero je že vključenih 6 bolnikov z RBD, ki se jim 1 x letno opravi klinični nevrološki pregled. Vključevanje novih bolnikov s polisomnigrafsko potrjeno RBD. Tem se opravi klinični pregled, kognitivno testiranje, MRI, DaTSCAN FDG/PET, lumbalna punkcija. Naloga sodelujočega študenta: vodenje dokumentacije, pregled in napotitve novo vključenih bolnikov, 1 x letno pregled že vključenih bolnikov, spremljanje literature, priprava publikacije.
Izpeljanka te raziskave: zbiranje likvorskih vzorcev preiskovancev, ki nimajo nevrodegenerativnih bolezni možganov z namenom ustvarjanja baze za določitev referenčnih vrednosti alfasinukleina pri zdravih preiskovancih.
Vključevanje bolnikov, iz CKM ambulant in iz oddelka, klinični pregled bolnikov, napotitve na preiskave, vodenje podatkov, spremljanje literature.
Okvirna časovna obremenitev: 2-4 ure tedensko.
Predviden začetek: takoj.
Izpeljanka: vplih arterijske hipertenzije na napredovanje kognitivnega upada – sodelovanje z BPD v okviru terciarnega projekta UKCL.
Predviden začetek: pomlad 2018
Dvojno slepa intervencijska raziskava pri približno 12ih bolnikih, ki bo potekala 12 tednov. Vključevanje bolnikov, opravljanje testov (klinični pregled, vprašalniki), napotitev na MRI In laboratorijske preiskave, skrb za dokumentacijo, zbiranje literature, priprava publikacije.
Predviden začetek: april/maj 2018
V predlagani raziskavi bomo spremljali 120 bolnikov z BKM in 60 zdravih preiskovancev primerljive starosti in izobrazbe. Paciente bomo rekrutirali med preiskovanci, ki bodo vključeni v vzporedno potekajoči projekt MOPEAD (“Models of patient engagement for Alzheimer’s disease”), v sklopu katerega bodo opravili predvidene preiskave. Tako zdravi preiskovanci kot pacienti z BKM bodo poleg kliničnega nevrološkega pregleda opravili še nevropsihološki pregled ter MR slikanje in analizo likvorja za biomarkeje demence. Pri preiskovancih bomo uporabili tudi mednarodno uveljavljeno lestvico za ocenjevanje krhkosti (Edmontonska lestvica krhkosti) in s pomočjo brezžičnega merilca parametrov hoje ocenili značilnosti hoje. Dodatno bomo sistematično beležili podatke o drugih dejavnikih tveganja za razvoj demence (indeks telesne mase, arterijska hipertenzija, sladkorna bolezen, osteoporoza, kajenje, padci, socialni status bolnikov). Paciente bomo spremljali ob rednih letnih pregledih, ob koncu triletnega obdobja pa bodo skupaj z zdravimi starostniki opravili kontrolni nevropsihološki pregled in oceno hoje.
Vzporedno predvidevamo tudi oceno parametrov krhosti in motorično kognitivnih dejavnikov tveganja za za napredovanje kognitivnega upada pri primerljivem številu bolnikih hospitaliziranih na nevrodegenerativnem oddelku Kliničnega oddelka za bolezni živčevja v obdobju med 2018 in 2019.
Cilj študije: natančno opredeliti nevrološke/nevrofizioloke mehanizme impulzivnega vedenja pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo. Impulzivno vednje je pogosto pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo in zajema spemembe npr. mehanizmov odločanja, spolnega vedenja in prehranskih navad. Kljub pogostosti stanja, epidemiološke značilnosti impulzivnega vedenja ter mehanizem nastanka le-tega niso povsem jasni. Pomembo vlogo pri nastanku impulzivnosti igra dopaminergični sistem, ki je v ozki povezavi z krogi korteks-bazalni gangliji-talamus-korteks.
Metodologija: uporabili bomo klinično metodologijo raziskovanja (klinični nevrološki pregled, oceno impulzivnosti s pomočjo vprašalnikov oz. nevropsihološkega pregleda). Za natančnejšo opredelitev nevrofizioloških mehanizmov planiramo uporabiti EEG, MRI in TMS.
V projektu bomo v poteku zdravljenja bolnikov z rezistentno depresijo s postopkom repetitivne magnetne stimulacije preverjali, ali prilagoditev frekvenc stimuliranja na bolnikove individualne glavne frekvence v mirovanju izboljša učinkovitost metode v primerjavi s standardnimi protokoli stimuliranja. Magistrski kandidat ali študent lahko pri raziskavi sodeluje v teoretičnem in praktičnem delu, pri čemer se bo naučil praktičnih vidikov metod snemanja EEG in stimuliranja možganov s TMS, sodeloval pri njihovem izvajanju, analizi podatkov in pripravi publikacije.
Predvsem bi želel če bi kdo od študentov lahko sodeloval pri oceni bolnikov z možgansko kapjo, ki jih zdravimo z bromokriptinom. To sem imel že jaz enkrat za magisterij, sedaj so pa to zdravilo na novo “odkrili” tudi za zdravljenje žilnih bolnikov, saj znižuje krvni sladkor, krvni tlak in izboljšuje lipidni profil. Bolnike bi ocenjevali klinično in s pomočjo CT perfuzije oz nekaterih biokemičnih parametrov. Bromokriptin je sedaj registriran za zdravljenje žilnih zapletov v ZDA.
Subjektivna kognitivna pritožba je stanje, v kateri posameznik čuti, da je ‘nekaj narobe’ z miselnimi funkcijami, klinični pregled z uporabo standardnih postokov diagnostike kognitivnega upada pa tega ne potrdi; pri okoli 20% tistih, ki imajo SKP, se bo kasneje vseeno pojavila demenca, kar pomeni da je šlo pri njih v trenutku subjektivnega zaznavanja težav za zelo zgodnjo predstopnjo demence. Z vrsto metod (klinčni, pregled, nevropsihologija, MR, fMR, FDG-PET, EEG, kognitivna paradigma, CSF) bomo preučevali skupino, v kateri bodo preiskovanci s subjektivno kognitivno pritožbo in jo primerjali s kontrolno skupino; to bo prvi poskus opredelitve biooznačevalcev te novo odkrite entitete. Magistrski kandidat ali študent lahko pri raziskavi sodeluje v teoretičnem in praktičnem delu, pri čemer se bo naučil praktičnih vidikov metod snemanja z omenjenimi metodami, sodeloval pri njihovem izvajanju, analizi podatkov in pripravi publikacije.
S pomočjo videa, posnetega s termovizijsko kamero, želimo sklepati na spremembe psihološkega stanja osebe, ki je mentalno aktivna, ki laže, ki rešuje kognitivne naloge, itd. Potrebno bo preštudirati, kako je temperatura različnih točk obraza odvisna od delovanja avtonomnega živčnega sistema. Potrebna znanja – obdelava videa. Delo poteka na FE UL.
S pomočjo merjenja fiziologije (prevodnost kože, temperatura kože, premikanje, poraba energije, srčni utrip, krvni tlak itd) želimo izmeriti nadležnost ultrazvoka in infrazvoka v gluhi sobi. Potrebna znanja – osnove programiranja. Delo poteka na FE UL.
S pomočjo merjenja fiziologije (prevodnost kože, temperatura kože, premikanje, poraba energije, srčni utrip, krvni tlak itd) želimo pokazati razlike v počutju otrok, ki sodelujejo v različnih oblikah poučevanja (sedeče ex cathedra učenje, kinestetično učenje itd). Delo poteka na FE UL.
S pomočjo merjenja fiziologije (prevodnost kože, temperatura kože, premikanje, poraba energije, srčni utrip, krvni tlak itd) želimo prikazati odvisnost stopnje slabosti v VR pri različnih video vsebinah (miren, akcijski video). Potrebna znanja – Unity. Delo poteka na FE UL.
S pomočjo merjenja fiziologije (prevodnost kože, temperatura kože, premikanje, poraba energije, srčni utrip, krvni tlak itd) želimo sklepati na čustva gledalcev multimedijskih vsebin (slike, video, glasba). Delo poteka na FE UL.
S pomočjo merjenja fiziologije (prevodnost kože, temperatura kože, premikanje, poraba energije, srčni utrip, krvni tlak itd) želimo sklepati na osebne preference oseb, ki na organoleptičnimi način poskušajo prehranske izdelke (npr. čokolado). Delo poteka na FE UL.
Fenomenološke in znanstvene raziskave kontemplativno-meditativnih tehnik (kritika, primerjava, raziskovanje); pomen kontemplativno-meditativnih tehnik pri proučevanju zavesti in izkustva; izzivi in priložnosti kontemplativne (nevro)znanosti; odnos med budizmom in znanostjo; problemi, ki spremljajo sekularizacijo in scientifikacijo čuječnosti.
Vpliv Husserlove, Heideggerjeve in Merleau-Pontyjeve fenomenologije na kognitivno znanost; vpliv klasične gestalt teorije (Koffka, Lewin, Köhler itd.) na kognitivno znanost; teoretsko-filozofski temelji različnih prvoosebnih raziskovanj (nevrofenomenologija, eksplikacijski intervju itd.); problem naturaliziranja fenomenologije in zavesti v luči fenomenološko-gestaltovska kritika naturalizma in mehanicizma; naturalizem proti transcendentalizmu pri proučevanju zavesti; klasične fenomenološke in gestalt analize strukture izkustvenega polja.
Vplivi različnih miselnih tradicij (teorija autopoiesis, kibernetika 2. reda, fenomenologija, kontemplativne tradicije), na razvoj teoretsko-metodološkega okvira enaktivizma in utelešene kognicije; klasiki enaktivizma in utelešene kognicije (von Foerster, Maturana, Varela, Thompson idr.) v luči sodobnih razprav o naravi uma, kognicije in zavesti.
Teorija autopoiesis in njeni sodobni nasledniki; holistično-organistične (neredukcionistične) teorije življenja in njihov pomen za kognitivno znanost; teorija kontinuitete med življenjem in umom (t.i. “Life-Mind Continuity Thesis”).
Govorna avdiometrija
Snemanje, obdelava, priprava, testiranje in ponovno snemanje z evalvacijo posnetkov za slovenski matrični test. Gre za pripravo slušnega testa za slovenske govorce, ki je sestavljen iz matrice 10 stavkov (začetna matrica je že pripravljena), ki so vsi enake skladnje (npr. Tone vidi šest velikih knjig). Stavke je potrebno posneti in nato razrezati besede, ki jih računalniški program premeša in tako iz začetne matrice generira nove kombinacije stavkov.
Potrebna znanja: poznavanje osnov računalništva, elektroakustike, programov za statistično obdelavo podatkov.
Potek naloge: spoznavanje teoretičnih osnov, spoznavanje strojne in programske opreme; snemanje, obdelava, evalvacija, ponovno snemanje in popravki; evalvacija.
Časovnica: začetek jesen 2018, predviden zaključek naloge jesen 2019.
Znotraj funkcijskega, kognitivnega in korpusnega jezikoslovja se je v zadnjih 30 letih uveljavilo spoznanje, da se pomenski potencial besed udejanja v neposredni odvisnosti od njihovega jezikovnega in zunajezikovnega konteksta. Posledično se je tudi pomenski opis v slovarjih premaknil s strukturalističnega razstavljanja pomena na pomenske komponente v preučevanje komunikacijske vloge, v kateri pomenske izbire vedno potekajo odvisno od govorčevega komunikacijskega namena. Raziskava bo namenjena prepoznavanju ključnih pomenskih informacij v različnih strategijah pomenskega opisovanja v slovarjih, rezultati pa bodo uporabni pri izdelavi modela za učinkovit pomenski opis, ki bo upošteval tako prenos slovarske informacije v digitalno okolje kot tudi izkušnje jezikovne skupnosti pri njenem razumevanju.
Preučevanje stalnih besednih zvez (SBZ) in frazeoloških enot (FE) je znotraj kognitivne in jezikoslovne znanosti, v zadnjem času pa tudi znotraj računalniškega procesiranja naravnega jezika (NLP), zelo aktualno. Gre za prepoznavanje semantičnih lastnosti zvez, ki jih poleg večbesednosti definira dejstvo, da njihov celostni pomen ni vsota pomenov posameznih sestavin. Način prepoznavanja predvidljivosti pomena zveze kot celote iz pomena njenih sestavin, npr. v primeru delati iz muhe slona = ‘pripisovati nepomembnim stvarem preveliko težo,’ ostaja namreč prepuščen intuitivnim predstavam posameznika, kar onemogoča enotno klasifikacijo SBZ in FE, na področju NLP pa težave pri njihovem procesiranju in avtomatskem prepoznavanju v besedilu. Raziskava bo usmerjena v formalizacijo elementov sobesedila (pomenskih, slovničnih, pragmatičnih), ki omogočajo enotno odločanje glede stopnje pomenske zlitosti zveze, ki bo s pomočjo metod množičenja preverjena tudi pri jezikovnih uporabnikih.
Sprejemljivost konceptualnih novosti v jezikovnih virih za slovenščino
Jezikovni viri (slovarji, slovnice, pravopisni priročniki ipd.) v digitalnem okolju pridobivajo nove značilnosti, npr. na ravni organizacije podatkov in povezljivosti med njimi, nadgrajevanja in spremenljivosti vsebin, odpiranja za uporabniško sodelovanje itd. Nove možnosti, ki jih ponuja digitalno okolje, so načeloma zaželene, vendar pogosto zasnovane brez stika z jezikovno skupnostjo, kot tudi v neskladju s trenutnimi koncepti (npr. da je temeljna lastnost slovarja konč(a)nost, da ga lahko pripravljajo izključno jezikoslovci itd.). Magistrska raziskava na izbranih primerih ugotavlja, kako ciljne uporabniške skupine (npr. učitelji, lektorji, prevajalci) dojemajo novosti v digitalnih jezikovnih virih za slovenščino, kašne pomisleke in potrebe imajo kot uporabniki ter kako konceptualne novosti vplivajo na njihovo razumevanje vloge jezikovnih podatkov v sodobni družbi.
Motorično učenje v virtualni realnosti
Tema obravnava vprašanje, ali je motorično učenje človeka v virtualnem okolju primerljivo z učenjem v naravnem okolju in/ali lahko virtualno učenje prispeva k izboljšanju motoričnih spretnosti. Izvesti je potrebno eksperiment motoričnega učenja s perturbacijo v virtualnem okolju, analizirati pridobljene podatke in zapisati izsledke raziskave.
Novorojenček se rodi s sposobnostjo nekaterih avtomatizmov, ki so predstavljali evolucijsko prednost pri preživetju. Z razvojem ti refleksi izzvenijo, nadomestijo jih drugi gibalni vzorci. Pediatri preverjamo neonatalne avtomatizme v različnih obdobjih po rojstvu, saj tudi iz njih sklepamo na morebitno nevrološko oškodovanost. Namen raziskave bi bil spoznati nekatere neonatalne avtomatizme, jih longitudinalno slediti, dokumentirati in pripraviti kratek didaktičen pregled problematike izginevanja neonatalnih refleksov v razvoju.
V laični javnosti včasih slišimo, da so otroci danes bolj razviti kot v preteklosti in zmorejo veliko več. Hoja je eden robustnejših razvojnih mejnikov, ki ga otroci usvojijo med 9. in 18. mesecem. Ne pričakujemo, da bi otroci danes shodili prej in jih v hojo tudi ne silimo. Z raziskavo pa bi spremljali skupino otrok od 6. do 20. meseca starosti (opcijsko od rojstva do 2. leta starosti); posebej pozorni bi bili na usvajanje razvojnih mejnikov in povezavo z družinsko anamnezo (kdaj so shodili starši in sorojenci), vzorci gibanja (plazenje, kobacanje, drsanje po ritki), sosledjem usvajanja razvojnih mejnikov in socioekonomskim statusom družine.
Spoznali bi se s tehniko čuječnosti, pripravili določene vaje, delo v skupini vzgojiteljic bi nadgradili z delom z otroki ter ocenili uspešnost vadbe.
We are collecting data for a study in which we are trying to determine electrophysiological (TMS and EEG) and imaging (fMRI) biomarkers of good outcome of DBS in patients with movement disorders related to the frequency of stimulation.
The Aubert-Fleischl phenomenon describes a condition where the perceived velocity of a moving stimulus differs depending on whether the subject is following the stimulus with the sensory organ or the sensory organ is at rest. This phenomenon relates to time perception and also possibly to the mechanisms of bradykinesia.
It is supposed that patients with PD do not have specific eye movement disorders, although some recent findings pint towards the possibility of bradyhypokinesia of eye movements in these patients. Regarding GBA1-PD, we do not know if ocular movement disorders are present in them.
Neurodegenerative diseases, including Parkinson’s disease (PB), are often associated with motor control disorders, including respiratory disorders. Unlike other motor problems such as resting tremor, rigidly elevated tone, bradykinesia, and postural instability, respiratory disorders are poorly understood, their frequency is underestimated, despite their importance for patients with PD and parkinsonisms.
Morebitne teme raziskovalnih projektov na partnerskih univerzah MEi:CogSci so objavljene tukaj.
