UNESCO

Srečanje slovenskih Unesco kateder v Kopru

Na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, so se v petek, 7. februarja 2025, prvič sestale slovenske Unesco katedre. Fakulteta, ki je že četrto leto nosilka Unesco katedre za interpretacijo in izobraževanje za spodbujanje celostnih pristopov k dediščini, je gostila predstavnike Krasoslovnega študijskega središča Unesco na Univerzi v Novi Gorici in ZRC SAZU, Unesco katedre za zmanjševanje tveganja vodnih ujm na Univerzi v Ljubljani, Unesco katedre za odprte tehnologije za odprte izobraževalne vire in odprto učenje na Inštitutu Jožef Stefan in Unesco katedre o izobraževanju učiteljev za trajnostni razvoj z Univerze v Ljubljani, srečanju pa se je pridružil še predstavnik Unesco pisarne iz Benetk za znanost.

Več na naslednji povezavi

Srečanje mreže UNESCO pridruženih šol

8. in 9. novembra 2024 je v Slovenj Gradcu in na Kopah potekalo strokovno srečanje Unesco pridruženih šol Slovenije. V bogatem programu predavanj in delavnic je v našem imenu sodeloval as. Žan Rode, ki je učiteljem predstavil delavnico 15-minutno mesto, ki je del programa predmeta Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj in zeleni prehod na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Koncept ±15 – minutnega mesta ponuja celostni pristop k urejanju mest, ki vključuje številne vidike, kot so promet, energetika, ekologija, gospodarstvo in družba, kar so tematska področja, ki jih lahko vključimo v učni program. Na delavnici so se učitelji spoznali z zgodovino urejanja mest ter s t.i. rožami bližine ter ta koncept prenesli še v šolski prostor.

Napoved slovesnosti ob pridobitvi UNESCO katedre o izobraževanju učiteljev za trajnostni razvoj na Univerzi v Ljubljani

Napovedujemo slovesnost ob pridobitvi UNESCO katedre o izobraževanju učiteljev za trajnostni razvoj na Univerzi v Ljubljani, ki bo v sredo, 25. septembra 2024, ob 9. uri v Zbornični dvorani Rektorata Univerze v Ljubljani (Kongresni trg 12, 1000 Ljubljana).

Program slovesnosti bomo pričeli s pozdravnimi nagovori. Sledilo bo vabljeno predavanje prof. dr. Daniela Fischerja, predstojnika UNESCO katedre o visokošolskem izobraževanju za trajnostni razvoj iz Univerze Leuphana v Nemčiji. Sledila bo okrogla miza o kakovostnem izobraževanju učiteljev za trajnostni razvoj. Slovesnost bo pospremljena z glasbenim programom. Dogodek se bo zaključil ob 11. uri.

Veseli bomo, če se nam boste lahko pridružili na slovesnosti.

Svojo udeležbo, prosimo, potrdite najkasneje do srede, 18. septembra 2024, na elektronski naslov predstojnika katedre.

Razvijanje veščin 21. stoletja: Generacije za kakovostno inovativnost, odpornost, vodenje in trajnostnost

V hitro razvijajočem se okolju 21. stoletja je razvoj celovitega nabora veščin ključnega pomena za uspeh posameznikov v osebnem in poklicnem življenju. Svet, ki ga zaznamujeta tehnološki napredek in globalna povezanost, zahteva, da se tradicionalno akademsko izobraževanje nadgradi z veščinami, kot so kritično mišljenje, ustvarjalnost, komunikacija, sodelovanje in digitalne kompetence. Te sposobnosti omogočajo posameznikom, da ne le sledijo spremembam, temveč jih aktivno sooblikujejo in vodijo v vedno bolj kompleksnem in informacijsko bogatem svetu.

Izziv, s katerim se sooča sodobno izobraževanje, je vključitev teh veščin v učne načrte in programe strokovnega razvoja na način, ki presega običajno rutinsko učenje ter spodbuja praktično in inovativno kreacijo in uporabo znanja. Gre za družbeno nujnost, ki presega okvire posameznih predmetov in disciplin, saj prihodnjim generacijam omogoča soočanje z globalnimi izzivi, ustvarjanje inovacij in vodenje v dinamičnih, hitro spreminjajočih se okoljih. Uspešen razvoj teh veščin zahteva sodelovanje med izobraževalci, oblikovalci politik in vodilnimi v gospodarstvu, ki lahko skupaj ustvarijo spodbudno okolje za pripravo posameznikov na izzive prihodnosti.

Raziskave kažejo, da je kljub prizadevanjem za vključitev trajnostnega razvoja v izobraževalne programe poudarek še vedno pretežno na ciljih, povezanih s kakovostjo izobraževanja, medtem ko so drugi cilji trajnostnega razvoja, kot so okoljska odgovornost, socialna pravičnost in gospodarska trajnost, pogosto premalo zastopani. To pomanjkanje celovite integracije poudarja potrebo po strateškem pristopu, ki bo sistematično vključil širši nabor ciljev trajnostnega razvoja in s tem omogočil večjo relevantnost izobraževanja.

Poleg trajnostnega razvoja ima pomembno vlogo tudi digitalna transformacija, ki spreminja način učenja in poučevanja. Digitalna pismenost, vključno z uporabo naprednih orodij in tehnik, postaja ključna kompetenca za učitelje in učence. Vendar raziskave kažejo, da povečana uporaba tehnologije v izobraževanju sama po sebi ne izboljša kakovosti poučevanja. Ključni dejavnik je ustrezno usposabljanje učiteljev za smiselno in učinkovito uporabo teh orodij, kar zahteva neprekinjeno strokovno izpopolnjevanje in prilagoditev pedagoških pristopov. Prav tako je treba spodbujati interdisciplinarnost in metakognitivne pristope, ki krepijo razumevanje in uporabo zahtevnejših konceptov.

Inovativni pedagoški pristopi, kot so snovalsko razmišljanje, sistemsko razmišljanje, sodelovalno učenje, transformativno učenje in reševanje problemov, se izkazujejo za učinkovite pri razvijanju kompetenc 21. stoletja. Ti pristopi učence spodbujajo, da postanejo aktivni ustvarjalci znanja in sodelujejo pri oblikovanju rešitev za kompleksne izzive. Poseben poudarek je treba nameniti tudi vključevanju učencev s posebnimi potrebami, saj inkluzivnost prispeva k razvoju celovitejšega izobraževalnega sistema, ki je prilagojen potrebam vseh posameznikov.

Trajnostni razvoj, zelena kemija in ponovna raba materialov so ključni koncepti za spodbujanje okoljskega zavedanja in odgovornega ravnanja. Šolski sistemi morajo poudariti pomen interdisciplinarnih pristopov, ki učencem omogočajo globlje razumevanje naravnih procesov in povezanosti med znanostjo, tehnologijo in družbo. Še več, ključ za spodbujanje transformacije v smeri trajnostnosti leži v kompetencah kot so sistemsko in strateško razmišljanje, socialne veščine, samoregulacija, normativne vrednote in razmišljanje za prihodnost.  Poleg tega je nujno povečati zanimanje mladih za naravoslovno-tehnične poklice, saj so ti ključnega pomena za prihodnji gospodarski in tehnološki razvoj.

Za uspešno integracijo veščin 21. stoletja v izobraževalne programe je potrebno tesno sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami, učitelji, starši in širšo skupnostjo. Šolski sistemi se morajo nenehno prilagajati spreminjajočim se potrebam družbe ter spodbujati inovativnost, odpornost in ustvarjalnost učencev. Cilj sodobnega izobraževanja je vzgoja vsestransko usposobljenih posameznikov, ki bodo ne le uspešni v svojih profesionalnih karierah, temveč tudi odgovorni državljani, zmožni kritičnega razmišljanja in prispevanja k reševanju globalnih izzivov.

Razvoj veščin 21. stoletja ni zgolj izobraževalni trend, temveč temeljna naloga, ki zahteva celovit in multidisciplinaren pristop. Vlaganje v znanje, ki presega zgolj faktografsko učenje, je ključ do ustvarjanja generacije, pripravljene na kakovostno inovativnost, trajnostnost in voditeljsko vlogo v prihodnosti.

http://pefprints.pef.uni-lj.si/7541/1/Avsec_Monografija_2024.pdf

Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj v polariziranem svetu

Na otvoritvi nove Unescove katedre o izobraževanju učiteljev za trajnostni razvoj na Univerzi v Ljubljani je imel osrednje predavanje prof. dr. Daniel Fischer, profesor za trajnostno izobraževanje in komuniciranje ter predstojnik UNESCO katedre za visoko šolstvo za trajnostni razvoj.

Prof. Fischer je opozoril, da kljub napredku na področju VITR v zadnjih nekaj desetletjih, vključno s sprejetjem ciljev trajnostnega razvoja (CTR) in vzpostavitvijo Unescovega programa VITR za 2030, izobraževanje učiteljev še naprej zaostaja pri njegovem izvajanju. Poudaril je pomen razvoja na potrebah temelječega pristopa k vzgoji in izobraževanju o trajnostnosti, ki osredotoča izobraževanje na idejo o zadovoljevanju človeških potreb na pravičen in varen način.

Ta pristop lahko pomaga preusmeriti, kaj in kako poučujemo, pri čemer se odmaknemo od osredotočenosti na probleme in ozaveščanje k bolj pozitivni in v rešitve usmerjeni viziji. Z dajanjem prednosti razvoju zmožnosti učečih za izpolnjevanje njihovih potreb in razkrivanje njihovih potencialov kot človeška bitja lahko pristop, ki temelji na potrebah, pomaga tudi pri načrtovanju šol in izobraževalnih okolij na bolj celovit in human način ter jih spremeni v kraje, kjer je mogoče živeti trajnostno.

To lahko na primer vključuje oblikovanje učnih prostorov, ki spodbujajo socialno interakcijo, ustvarjalnost in dobro počutje, namesto da bi se preprosto osredotočali le na akademske dosežke. Lahko bi vključevalo tudi razvoj alternativnih oblik ocenjevanja, kot so vrstniško ocenjevanje, samoocenjevanje in projektno ocenjevanje, ki lahko pomagajo odmakniti se od tradicionalnega ocenjevanja in se usmeriti k bolj pristnim in smiselnim oblikam spodbujanja učenja.

Poleg preusmerjanja, kaj in kako poučujemo, lahko pristop, ki temelji na potrebah, pomaga tudi pri vzgoji refleksivnosti in pozornosti pri učiteljih, kar jim omogoča kritično razmišljanje o tem, kaj so naše potrebe in kaj nas zadovoljuje, ter razvijanje učinkovitejših rešitev za kompleksne izzive trajnostnosti.

Povezava do PPT prezentacije

Posebna številka revije Nordic Journal of Comparative and International Education (NJCIE)

Izšla je posebna številka revije Nordic Journal of Comparative and International Education (NJCIE) z naslovom Interdisciplinary Approaches to Education for Sustainable Development (2024, vol.8, št. 4), ki so jo sooblikovali trije predstojniki UNESCO katedr: prof. dr. Robert Didham (Norveška), prof. dr. Hiroki Fujii (Japonska) in prof. dr. Gregor Torkar (Slovenija). V številki revije so zbrani prispevki avtorjev

Cilj posebne številke je zbrati in deliti nove raziskave in inovacije na nastajajočem področju interdisciplinarnega izobraževanja za trajnostni razvoj. Več o prispevkih lahko preberete v uvodniku, ki podaja tudi razmišljanja urednikov o multidisciplinarnosti, interdisciplinarnosti in transdisciplinarnosti. Krajši vsebinski izsek iz uvodnika, ki so ga pripravili uredniki:

Disciplina je priznana kot študijsko področje ali predmet, besedo disciplina pa lahko definiramo tudi kot pravilo ali sistem pravil, ki urejajo vedenje ali dejavnost. Medtem ko se zdi druga definicija manj ustrezna, ko govorimo o vzgojno-izobraževalnih predmetih, se je tradicionalno vsak od teh razvijal kot svoje akademsko področje in so ga usmerjala lastna pravila, postopki in pristopi, ki so se razlikovali od drugih področij. Ko disciplini dodamo različne predpone, začnemo razmišljati o različnih načinih dela med disciplinami. Intra pomeni znotraj ali med, intradisciplinarno pa delo znotraj enega predmeta (imenovano tudi monodisciplinarno). Navzkrižno pomeni med ali vključevanje različnih skupin, meddisciplinarno pa je gledanje ene discipline z vidika druge.

Multidisciplinarno: Multi pomeni več, multidisciplinarno pa vključuje različne subjekte ali discipline, ki raziskujejo isto vprašanje ali temo in delijo svoje različne vpoglede in poglede na to. Multidisciplinarno ustvarja sodelovanje posameznikov iz različnih disciplin, ki delajo skupaj; vendar se na tej ravni vsi posamezniki opirajo izključno na lastno disciplinarno znanje in teh različnih perspektiv je malo združiti. Multidisciplinarno izobraževanje zahteva usklajevanje učnih načrtov, tako da različni predmeti istočasno obravnavajo skupno temo. Kljub temu ne zahteva, da posamezni predmeti kombinirajo poučevanje z drugimi predmeti ali da integrirajo želene učne rezultate.

Interdisciplinarno: Inter pomeni nekaj med, uporablja pa se lahko tudi za pomen skupaj ali vzajemno. Cilj interdisciplinarnosti je povezovanje znanja in metod iz različnih disciplin, da se ustvari prava sinteza pristopov. Številna sodobna študijska področja, kot so študije spolov, nevroznanost in kibernetika, so seveda vključila interdisciplinarni pristop za doseganje bolj celostnega razumevanja. Interdisciplinarno izobraževanje je korak naprej v tem sodelovalnem učnem procesu. Na tej ravni ni usmerjena samo integracija predmetov, ampak je ciljno usmerjen tudi razvoj celotnega učenca prek integrativne uporabe znanja, veščin in vrednot v kontekstu uporabnega učenja.

Transdisciplinarno: Trans se nanaša tako na vse kot na onkraj, lahko pa se nanaša tudi na temeljito spreminjanje, kot je transformacija. Transdisciplinarni cilj je ustvariti enotnost intelektualnih okvirov onkraj disciplinarnih perspektiv in vključiti akterje iz različnih področij in sektorjev družbe. Transdisciplinarno išče razširitev tega sodelovanja na mesto, kjer je mogoče doseči enotnost teh različnih disciplinarnih okvirov, ki presega katero koli posamezno disciplinarno perspektivo. Prav tako jasno opredeljuje svoje izhodišče kot vprašanja iz resničnega sveta in spodbuja večje sodelovanje med različnimi akterji, vključno z akademiki, politiki, lokalnimi skupnostmi in podjetji. Pri transdisciplinarnem izobraževanju gre za raziskovanje ustreznega koncepta, vprašanja ali problema, ki združuje perspektive več disciplin za povezovanje novega znanja in globljega razumevanja z izkušnjami iz resničnega življenja. Transdisciplinarno učenje je po naravi sodelovalno in deluje tako, da ustvarja vsesplošno enotnost med različnimi načini gledanja in razumevanja sveta okoli nas.

Naslednja slika (slika 1) prikazuje vizualno predstavitev teh treh konceptov in stopnjo interakcije med različnimi disciplinami. Za multidisciplinarno je vsaka disciplina v interakciji s temo, na katero se osredotoča (prikazano z oranžnim krogom) s svojega zornega kota, posamezni pogledi na temo iz vsake discipline pa so postavljeni nasproti, vendar ni dejanskega prekrivanja ali združevanja znanja. Za interdisciplinarno obstaja aktivna interakcija med disciplinami in prizadevanje za mešanje različnih znanj in doseganje sinteze razumevanja. Za transdisciplinarno tema postane glavni okvir in meje med disciplinami se razblinijo. Poleg tega transdisciplinarno vključuje aktivno sodelovanje z resničnim svetom in z neakademskimi deležniki (prikazano z vijoličnim ovalom).

Slika 1. Vizualna upodobitev multidisciplinarnih, interdisciplinarnih in transdisciplinarnih konceptov.

Modri, rumeni in zeleni krogi predstavljajo različne discipline; oranžni krog = tema fokusa/študije; vijolični oval = predstavlja sodelovanje z akterji in/ali težavami iz resničnega sveta.

Več na o posebni številki: https://journals.oslomet.no/index.php/nordiccie/issue/view/499

• Krasoslovno študijsko središče Unesco
• MAB Kras
• Mreža UNESCO pridruženih šol
• UNESCO katedra za interpretacijo in izobraževanje za spodbujanje celostnih pristopov k dediščini
• UNESCO katedra o odprtih tehnologijah za prosto dostopne izobraževalne vire in odprto učenje
• UNESCO Škocjanske jame
• Unescova Katedra za zmanjševanje tveganj ob vodnih ujmah
• Urad za UNESCO

• UNESCO Chair in Higher Education for Sustainable Development (Nemčija)
• UNESCO Chair in Research and Education for Sustainable Development (Japonska)
• UNESCO Chair on Education for Sustainable Lifestyles (Norveška)
• UNESCO Chair in Reorienting Education towards Sustainability (Kanada)
• UNESCO Chair on Education for Sustainable Development with the Earth Charter (Kostarika)

V svetovalni skupini UNESCO katedre so strokovnjaki in predstavniki ustanov, ki delujejo na področju trajnostnega razvoja, vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj ter visokošolskega izobraževanja. Skupini sta še v nastajanju.

Mednarodna svetovalna skupina

• Dr. Robert J. Didham, UNESCO Chair on Education for Sustainable Lifestyles, Inland Norway University of Applied Sciences, Norveška
• Dr. Daniel Fischer, UNESCO Chair in Higher Education for Sustainable Development, Leuphana University Luneburg, Nemčija
• Dr. Hiroki Fujii, UNESCO Chair in Research and Education for Sustainable Development, Okayama University, Japonska
• Dr. Hannu L. T. Heikkinen, Finnish Institute for Educational Research, University of Jyväskylä, Finska
• Dr. Annette Scheersoi, University of Bonn, Vice Rector for Sustainability, Nemčija
• Dr. Charles Hopkins in Katrin Kohl, UNESCO Chair in Reorienting Education towards Sustainability, York University, Kanada
• Dr. Sweta R. Purohit, Programme Director (Climate Change), Centre for Environment Education (CEE), Ahmedabad, India

Nacionalna svetovalna skupina

• Dr. Petra Černe Oven, Univerza v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje
• Dr. Tomaž Grušovnik, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta
• Gašper Hrastelj, Slovenska nacionalna komisija za UNESCO, Urad za UNESCO
• Mag. Saša Kregar, predstavnica Zavoda RS za šolstvo
• Lucija Marovt, predstavnica programa Ekošola
• Dr. Alenka Pavko Čuden, Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta
• Ivanka Stritar, predstavnica Centra za obštudijske dejavnosti, Univerza v Ljubljani
• Dr. Nevenka Bogataj, Andragoški center Slovenije
• Barbara Urbanija, Slovenska nacionalna komisija za UNESCO, Urad za UNESCO
• Nina Natek, predstavnica Študentskega sveta Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani
• Mojca Ruter, nacionalna koordinatorice ASPnet
• Maša Šprajcar-Rančič, Vodja trajnostnega razvoja, SPAR Slovenija
• Irena Kokalj, Centri šolskih in obšolskih dejavnosti Slovenije
• Dr. Karmen Pižorn, dekanja Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani

prof. dr. Gregor Torkar
Predstojnik UNESCO katedre
Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta
Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Slovenija
T: 00 386 1 5892 312
E: Gregor.Torkar@pef.uni-lj.si