Knjižnica

Odprta znanost

Na Pedagoški fakulteti podpiramo načela odprte znanosti.

Knjižnica

Revije – mesečne novosti

Nameščena je nova različica programske opreme Bibliografije, V7.2.

Razstava: Π=3,1415926535…

Izpostavljeno

Aktualne ugodnosti (APC vavčerji) pri objavi odprtodostopnih člankov

>>

Raziskovalci morajo zagotoviti takojšen, odprt in brezplačen dostop do recenziranih znanstvenih objav, ki so bile financirane iz javnih sredstev.

Ugodnosti pri objavljanju (APC vavčerji)

Kot raziskovalci imate pri objavljanju v znanstvenih revijah možnost koristiti ugodnosti konzorcijev in drugih ustanov. V vsakem letu je v okviru posameznih založnikov dodeljeno določeno število brezplačnih APC-jev za dopisne avtorje z UL (vavčerji). Na spletni strani Univerze v Ljubljani so pod rubriko Odprta znanost objavljeni seznam trenutno dostopnih ugodnosti za slovenske avtorje raziskovalce in seznami porabljenih APC vavčerjev v okviru posameznega leta pri različnih založnikih (American Chemical Society, De Gruyter, Elsevier, Emerald Publishing, Oxford University Press, Springer, Taylor & Francis in Wiley).

Osnovne informacije

Slovenija v odprti znanosti

Raziskovalni podatki

Doktorski študenti:

Splošne informacije:

Načrtovanje ravnanja z raziskovalnimi podatki:

Koristne povezave

Knjige v OD:

Serijske publikacije v OD:

Repozitoriji:

Navedeni repozitoriji so izbor. Seznam vseh repozitorijev je dostopen na OpenDOAR Directory of Open Access Repositories

Disertacije / visokošolska dela v OD:

Podrobneje

Načrt S služi načrtu odprtega dostopa, ki ga je 4. septembra 2018 objavila družba Science Europe. Gre za pobudo konzorcija “cOAlition S“, ki so ga ustanovili Evropski raziskovalni svet in glavne nacionalne raziskovalne agencije ter financerji iz enajstih evropskih držav.

Načrt zahteva, da znanstveniki in raziskovalci, ki imajo koristi od raziskovalnih organizacij in institucij, ki jih financira država, objavijo svoje delo v revijah z odprtim dostopom, ki so na voljo vsem do leta 2020. Pobudo cOAlition S je podprla tudi Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS). Vsebinsko in časovno je v veliki meri skladna z Nacionalno strategijo odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015‒2020.

Načrt je razdeljen na več načel. Ključno načelo določa, da je treba do leta 2020 raziskovanje, ki se financira z javnimi nepovratnimi sredstvi, objaviti v revijah ali platformah z odprtim dostopom.

Ostala načela si sledijo po naslednjem vrstnem redu:

  • avtorji morajo obdržati avtorske pravice na svojih publikacijah, ki jih je treba objaviti pod licenco, kot je Creative Commons;
  • člani koalicije morajo vzpostaviti trdne kriterije in platforme z odprtim dostopom;
  • pristojbine za objavo bi morali kriti financerji ali univerze, ne posamezni raziskovalci;
  • pristojbine za objavo bi morale biti standardizirane in omejene; univerze, raziskovalne organizacije in knjižnice morajo uskladiti svoje politike in strategije;
  • za knjige in monografije se lahko časovni načrt podaljša po letu 2020;
  • odprti arhivi in repozitoriji so priznani zaradi njihovega pomena;
  • hibridni časopisi odprtega dostopa niso v skladu s ključnim načelom;
  • člani koalicije bi morali spremljati in sankcionirati skladnost.

Koalicija S je pripravila tudi beta različico orodja za preverjanje skladnosti s Planom S, Journal Checker Tool. Z uporabo JCT raziskovalci lahko preverjajo, ali so revije skladne s Planom S in zahtevami financerjev raziskav, možnosti objave ter avtorske pravice v okviru CC licenc.

V okviru objavljanja v OD z namenom olajšati iskanje znanstvenih podatkov so pomembna načela FAIR, ki jih je potrebno upoštevati pri objavah podatkov o raziskavah, algoritmih, orodjih, delovnih tokovih, protokolih, storitvah in drugih vrstah digitalnih raziskovalnih objektov.
Izvajanje načel FAIR mora biti pragmatično in mora zajemati vse štiri dimenzije:

  • najdljivost (findability),
  • dostopnost (accessibility),
  • interoperabilnost (interoperability) in
  • ponovno uporabnost (reusability).

Odprte znanstvene objave so takoj dostopne v celotnem besedilu, bolj brane in uporabljane. Posledično se poveča citiranost kakovostnih, relevantnih in izvirnih znanstvenih objav. Faktor vpliva (impact factor), ki se pogosto uporablja kot primarni parameter, s katerim primerjamo znanstvene rezultate posameznikov in institucij, ima kot orodje za ocenjevanje raziskav številne pomanjkljivosti:

  • porazdelitve citatov v revijah so zelo razpršene,
  • lastnosti faktorja vpliva so specifične za posamezno področje,
  • mogoče ga je urediti z uredniško politiko in
  • podatki, uporabljeni za izračunavanje dejavnikov vpliva, niso niti pregledni niti javno dostopni.

Priporočila Deklaracije o vrednotenju raziskovalnega dela (DORA) zato predlagajo, da se uporablja naslednje spremembe pri vrednotenju :

  • potrebo po odpravi uporabe časopisnih meritev, kot so dejavniki vpliva na časopis, pri financiranju, imenovanju in napredovanju;
  • potrebo po presoji raziskav o lastnih zaslugah in ne na podlagi revije, v kateri je raziskava objavljena in
  • potreba po izkoriščanju priložnosti, ki jih ponuja spletno objavljanje (kot so sproščanje nepotrebnih omejitev števila besed, številk in referenc v člankih ter raziskovanje novih kazalnikov pomena in vpliva).

Avtor lahko izbira med dvema načinoma zaščite avtorskih pravic:

Prosti dostop (gratis ali free open access): celotno besedilo članka je brezplačno dostopno na svetovnem spletu, vsebina je varovana z določili avtorskega prava, značilnimi za naročniške znanstvene revije (avtor materialne avtorske pravice prenese na založnika).

Odprti dostop (libre open access): celotno besedilo članka je brezplačno dostopno na svetovnem spletu. Avtor je obdržal materialne avtorske pravice in založniku dovolil objavo (licence to publish) v odprto dostopni znanstveni reviji ali v hibridni naročniški reviji. Dovoljena in nedovoljena uporaba članka je označena z licencami Creative Commons.

Creative Commons je gibanje, ki avtorjem/ustvarjalcem ponuja zelo enostavna in prosto dostopna orodja, s katerimi lahko avtorji/ustvarjalci svoja dela ponudijo javnosti tako, da jih zaznamujejo s svoboščinami v skladu, s katerimi želijo, da dela svobodneje krožijo med uporabniki, vendar tako, da na njih vseeno zadržijo vse tiste pravice po avtorskem pravu, za katere menijo, da jih na delih morajo zadržati.

Odprto in prosto dostopne znanstvene revije se glede preverjanja kakovosti rokopisov, predloženih v objavo, ne razlikujejo od naročniških znanstvenih revij (rokopisi gredo skozi recenzentski postopek). Odprtodostopne revije omogočajo dostop do člankov brez plačila naročnine in uporabljajo avtorskopravni model, v skladu s katerim avtor obdrži materialne avtorske pravice (npr. licence Creative Commons).

Plan S predvideva zlato pot, torej objavo v popolnoma odprti reviji, in sicer izvorno, založnikovo različico članka (VoR – Version of Record).
Zlati odprti dostop ali objava v odprto dostopni reviji predvideva, da je članek odprto dostopen takoj ob objavi pod okriljem licenc. Avtorji zadržijo materialne avtorske pravice, v repozitoriju je lahko shranjen objavljeni članek; licenca CC-BY dovoljuje shranitev založnikove datoteke objavljenega članka v repozitorij, kjer je vsebina dostopna takoj. Stroške objave odprtega članka plača avtor, uporabniki pri tem nimajo stroškov. Sredstva za objavo odprtega članka lahko avtorju zagotovijo matična raziskovalna organizacija, financer raziskave ali druga organizacija; lahko pa jih v okviru svoje poslovne politike zagotovi tudi založnik.
V okviru zlatega odprtega dostopa govorimo tudi o diamantnem odprtem dostopu, ki je neprofitni model zlatega odprtega dostopa in predvideva takojšnjo odprto dostopnost znanstvenih del brez plačila stroškov objave; objavljanje je torej za avtorje ali njihove inštitucije brezplačno. Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice in dovolijo deljenje in ponovno uporabo znanstvenega dela.

Zeleni odprti dostop ali samoarhiviranje v repozitorij predvideva, da avtor ob upoštevanju avtorskih pravic pred, ob ali po objavi članka arhivira končni recenzirani rokopis ali objavljeni članek v odprto dostopni repozitorij. Zeleni odprti dostop torej pomeni hkratno objavo članka v naročniški reviji in arhiviranje v repozitoriju. Če je avtor za objavo v naročniški znanstveni reviji materialne avtorske pravice prenesel na založnika, mu mora slednji dovoliti shranitev recenziranega članka v avtorjevi končni obliki v repozitorij. Zaradi založniških zahtev kot nosilcev materialnih avtorskih pravic lahko avtor dostop do vsebine članka časovno zamakne z embargom.
Založniške politike samoarhiviranja običajno ne dovoljujejo shranjevanja avtorjevega končnega, recenziranega rokopisa v skladu z zahtevami Načrta S, torej takojšnji odprti dostop pod licenco CC-BY. Zato je kOAlicija S oblikovala strategijo ohranjanja avtorskih pravic, Rights Retention Strategy (RRS), ki avtorjem omogoča, da rezultate iz javno financiranih raziskav objavijo v revijah po njihovem izboru, čeprav naročniških, a kljub temu izpolnijo zahteve financerjev za takojšnjo odprto dostopnost. Avtorji obdržijo materialne pravice, založniku pa »dovolijo objavo«.

Različni založniki imajo glede odprtega dostopa različne politike. SHERPA RoMEO je spletni vir, ki zbira in analizira pravilnike odprtega dostopa založnikov in ponuja povzetke dovoljenj za samoarhiviranje. Na portalu SHERPA/Romeo je seznam politik založnikov glede shranjevanja objav v prostem ali odprtem dostopu.

Journal checker tool

Koalicija S je pripravila beta različico orodja za preverjanje skladnosti s Planom S, Journal Checker Tool. Z uporabo JCT raziskovalci lahko preverjajo, ali so revije skladne s Planom S in zahtevami financerjev raziskav, možnosti objave ter avtorske pravice v okviru CC licenc.

Sherpa Romeo

Različni založniki imajo glede odprtega dostopa različne politike. SHERPA RoMEO je spletni vir, ki zbira in analizira pravilnike odprtega dostopa založnikov in ponuja povzetke dovoljenj za samoarhiviranje. Na portalu SHERPA/Romeo je seznam politik založnikov glede shranjevanja objav v prostem ali odprtem dostopu.

Think Check Submit

Je spletno orodje, ki s pomočjo kontrolnih kazalnikov kakovosti pomaga raziskovalcem pri objavljanju rezultatov njihovih raziskav v odprtem dostopu. Omogoča iskanje zaupanja vrednih znanstvenih revij ali založnikov oziroma prepoznavanje lažnih revij in založnikov (plenilskih ali predatorskih).

Bodi na tekočem