CNIU

Ciljna skupina:

Alumni (diplomanti) predšolske vzgoje, pomočniki vzgojiteljev, vzgojitelji in drugi strokovni delavci v vrtcu

Opis vsebine in izvedbe:

Mikrodokazilo udeležence vodi v načrtovanje, izvedbo in refleksijo dejavnosti, pri katerih otroci skozi igro raziskujejo naravoslovno-tehnične pojave in ob tem razvijajo ustvarjalno mišljenje. Vzgojiteljice spoznajo, kako z izhodišči radovednosti in pogovora odpirati raziskovalna vprašanja (npr. z opazovanjem in preprostimi poskusi) ter jih nadgraditi z digitalnimi in drugimi orodji, kadar to smiselno podpira otroško izkušnjo. V ospredju sta dialog in jezik (opisovanje, pripovedovanje, razlaganje), s katerimi otroci razumejo in soustvarjajo dogajanje; to neposredno krepi sporazumevalno zmožnost in zgodnjo pismenost.

Vsebina je zasnovana na problemskem in snovalskem pristopu (empatija, opredelitev izziva, ideacija, prototipiranje, preizkus), ki ga prilagodimo vrtčevskemu okolju. Tako npr. s pripomočki in orodji iz seznama (Explorify, Boson; 3D-pero, ročni skener; Design-Sprint mini, SCAMPER; Phyphox, lokalni LLM; Loopy, Quiver; Teachable Machine, Kidspiration; starosti primerna UI-orodja, npr. Crayon, Mycroft) načrtujemo dejavnosti, v katerih otroci predlagajo ideje, preizkušajo rešitve, beležijo opažanja (fotografija, zvočni zapis, graf), razlagajo svoje zamisli vrstnikom in skupaj iščejo izboljšave. Namen uporabe digitalne tehnologije in orodji je podpreti otrokovo aktivno udeležbo in miselno fleksibilnost, ne pa zamenjati igre in izkustvenega učenja. Poseben poudarek je na prečnih zmožnostih: medijski pismenosti (razumevanje in presojanje sporočil različnih virov), sporazumevalni in metaspoznavnih zmožnostih (načrtovanje korakov, vrednotenje idej, učenje o učenju). Dejavnosti vključujejo večkodna besedila (slike, zvok, preprosti videi), pogovor ter razlage v otrokovem jeziku in ritmu skupine, kar prispeva k kakovostnemu sobivanju, sodelovanju in inkluziji.

Pri načrtovanju stalno izhajamo iz načel kurikuluma: igra kot temelj učenja, čustvena varnost, sodelovanje, ter prilagajanje raznolikim potrebam otrok. Po potrebi vključimo tudi podporne oblike komunikacije in tehnologije, da dejavnosti ostajajo dostopne vsem otrokom v oddelku.

Ciljna skupina

Alumni (diplomanti) predšolske vzgoje, pomočniki vzgojiteljev, vzgojitelji in drugi strokovni delavci v vrtcu

Opis vsebine in izvedbe

Program usposabljanja je namenjen vzgojiteljem in pomočnikom vzgojiteljev v vrtcu ter izhaja iz vloge digitalnih tehnologij in orodji pri zgodnjem tehniško-tehnološkem opismenjevanju. Udeleženci spoznajo, kako IKT in digitalna orodja smiselno vključiti v igro in raziskovanje otrok, tako da podpirajo radovednost, ustvarjalnost in razvoj temeljnih spretnosti (snovanje, načrtovanje, izdelava, preverjanje). Preko konkretnih primerov dejavnosti (npr. fotografiranje in snemanje za dokumentiranje procesa, enostavno modeliranje/3D-tisk v funkciji igre, stop-motion kot pripoved) preizkusijo tehnike, koncepte in metode IKT-podprtega učenja tehnike in tehnologije na razvojno primeren način.

Poseben poudarek je na rabi konstrukcijskih in enostavnih robotskih zbirk za uvajanje osnov računalniškega razmišljanja in reševanja problemov skozi igro (razumevanje zaporedij, ponavljanja, vzročno-posledičnih povezav). Ob tem razvijajo delovne navade in odnos do tehnologije: varno, odgovorno in trajnostno rabo, natančnost, vztrajnost, sodelovanje ter skrb za opremo in materiale. Udeleženci vodeno načrtujejo, izvedejo in evalvirajo tehniško dejavnost v svoji skupini, jo diferencirajo za starostno raznolike otroke in spremljajo učinke učenja z e-dokumentiranjem. Sistemsko razmišljanje uporabljajo kot učinkovit pedagoški pristop za povezovanje ciljev, dejavnosti in dokazov učenja (npr. vhod-proces-izhod, preprosti vzročni zemljevidi), kar olajša strokovno utemeljevanje pedagoških odločitev.

V vsebino je vključena tudi premišljena raba digitalnih tehnologij in orodij umetne inteligence v predšolskem obdobju: kakšna je njihova razvojna primernost, kako podpirajo igro in jezik, kako varujemo zasebnost ter kako UI odgovorno uporabljamo predvsem kot pripomoček vzgojitelja (npr. za pripravo gradiv ali sprotno transkripcijo otroških idej), ne kot nadomestilo za neposredno izkušnjo otrok.

Ciljna skupina

Vzgojitelji predšolskih otrok in pomočniki vzgojiteljev ter študenti študijske smeri predšolska vzgoja

Opis vsebine in izvedbe

Program usposabljanja za pridobitev mikrodokazila je zasnovan kot celovito strokovno usposabljanje za vzgojiteljice predšolskih otrok z osrednjim poudarkom na razvoju in nadgradnji sodelovanja s starši ob podpori digitalne tehnologije. Usposabljanje združuje sodobna teoretična izhodišča s praktičnimi pristopi ter udeleženkam omogoča razvoj reflektirane in inovativne pedagoške prakse v sodelovanju s starši oz. z družinami.

V prvem delu usposabljanja se udeleženke seznanijo s temeljnimi teoretičnimi podlagami sodelovanja med vrtcem in starši oz. družino. Predstavljeni bodo različni modeli sodelovanja, vloga staršev pri celostnem razvoju otroka ter pomen oblikovanja partnerskih odnosov, ki temeljijo na zaupanju, spoštovanju in odprti komunikaciji. Udeleženke bodo ob tem raziskovale tudi, kako se sodelovanje odvija v različnih družbenih, kulturnih in socialno-ekonomskih kontekstih ter kako lahko vrtec z aktivno vlogo prispeva k inkluzivnemu okolju za vse družine.

Nadalje se bo usposabljanje osredinilo na spremembe, ki jih v sodelovanje prinaša digitalizacija. Udeleženke bodo obravnavale sodobne oblike komunikacije s starši, kot so elektronska pošta, spletne platforme, mobilne aplikacije, videokonference in družbena omrežja. Poseben poudarek bo na kritični presoji teh orodij, njihovih prednosti, slabosti ter etičnih in varnostnih vidikih uporabe (npr. varovanje osebnih podatkov otrok in staršev, digitalna pismenost staršev, tveganja pretirane digitalne izpostavljenosti). Udeleženke bodo razvijale tudi lastne digitalne kompetence, s poudarkom na funkcionalni, komunikacijski in reflektivni rabi tehnologije v odnosu do staršev.

S praktičnega vidika bo usposabljanje udeleženkam omogočalo načrtovanje konkretnih strategij za digitalno podprto sodelovanje. S pomočjo analize primerov iz prakse, simulacij in skupinskega dela bodo razvijale lastne modele komunikacije s starši, oblikovale strukturirane načrte digitalne podpore, ter se naučile prilagajati načine sodelovanja potrebam in zmožnostim posameznih družin (npr. obravnava primerov družin z nizko digitalno pismenostjo ali omejenim dostopom do tehnologije).

Zadnji vsebinski sklop bo namenjen refleksiji prakse sodelovanja ter evalvaciji učinkovitosti uvedenih digitalnih pristopov. Udeleženke bodo spodbujene k razmisleku o svoji komunikaciji s starši, k prepoznavanju lastnih izzivov in uspehov ter k oblikovanju osebnega profesionalnega razvoja na tem področju. V okviru dela na daljavo bodo samostojno raziskovale, reševale naloge, vodile refleksivne dnevnike in preizkušale konkretna digitalna orodja v svoji praksi. S tem bodo ne le poglobile teoretično znanje, temveč ga tudi konkretno povezale z vsakdanjim delom v vrtcu.

Ciljna skupina

Univerzitetni učitelji in sodelavci pedagoških študijskih programov, študentje pedagoških študijskih programov, osnovnošolski in srednješolski učitelji ter vzgojitelji predšolskih otrok

Opis vsebine in izvedbe

Usposabljanje je sestavljeno iz petih med seboj povezanih vsebinskih sklopov, tj. Uvod v inovativno izobraževanje, Izbor digitalnih orodij v podporo pedagoškemu procesu, Optimizacija učnih aktivnosti ob uporabi SAMR-modela, Učinkovito načrtovanje izobraževanja z ABC Learning Design ter Razvoj načrta učne enote ob učinkoviti podpori digitalnih orodij.

V okviru omenjenih sklopov se bodo udeleženci najprej seznanili z izbranimi inovativnimi izobraževalnimi pristopi, npr. aktivni pouk, snovalsko oblikovanje (design thinking), s katerim lahko definirajo probleme in njihove rešitve, izvedejo prototipiranje ter določijo končni izdelek. Nato bodo spoznali in preizkusili različna digitalna orodja in platforme, ki podpirajo inovativno poučevanje, ter se seznanili z možnostmi za optimizacijo učnih aktivnosti ob uporabi SAMR-modela. V zaključnem delu usposabljanja bodo udeleženci spoznali metodo ABC Learning Design, namenjeno podpori pri načrtovanju uporabe digitalnih orodij v učnem procesu, in z njeno pomočjo samostojno razvili načrt učne enote za uporabo na področju lastnega pedagoškega dela.

Izvedba bo v celoti v spletni obliki ob uporabi kombinacije interaktivnih predavanj in vaj v živo (online) ter aktivnosti za udeležence v spletni učilnici.

Ciljna skupina

Univerzitetni učitelji in sodelavci pedagoških študijskih programov, študentje pedagoških študijskih programov, osnovnošolski tretje triade in srednješolski učitelji

Opis vsebine in izvedbe

Usposabljanje je sestavljeno iz petih med seboj povezanih vsebinskih sklopov, t.j. Uvod v projektno učenje, Z IKT podprto projektno e-učenje, Vrednotenje projektnega e-učenja, Primeri uporabe projektnega e-učenja ter Razvoj načrta lastnega projektnega e-učenja.

Udeleženci bodo najprej spoznali temeljne značilnosti, potek izvedbe, koristi in izzive projektnega učenja, nato pa se bodo seznanili z možnostjo uporabe digitalnih orodij v podporo izvedbi projektnega e-učenja. Pri tem bodo spoznali možnosti njihove podpore pri sodelovanju in komunikaciji med člani projektnih skupin ter pri predstavitvah projektnih izdelkov (npr. MS Teams, Padlet, OneNote, Miro, Moodle, različna UI orodja). Spoznali bodo tudi primere uporabe projektnega e-učenja na različnih strokovnih področjih ter različne možnosti vrednotenja projektnega e-učenja. V zaključnem delu usposabljanja bodo udeleženci samostojno razvili načrt projektnega e-učenja na področju lastnega pedagoškega dela.

Izvedba bo v celoti v spletni obliki ob uporabi kombinacije interaktivnih predavanj in vaj v živo (online) ter aktivnosti za udeležence v spletni učilnici.

Ciljna skupina

Univerzitetni učitelji in sodelavci, študentje pedagoških študijskih programov, osnovnošolski tretje triade in srednješolski učitelji

Opis vsebine in izvedbe

Usposabljanje je sestavljeno iz petih med seboj povezanih vsebinskih sklopov, t.j. Dvojni prehod in trajnostna prihodnost, Osnove (gen) umetne inteligence, (Gen) UI v izobraževanju, Delo s klepetalniki in pozivi ter Zasnova poučevanja z uporabo UI.

Udeleženci se bodo najprej seznanili s pomenom dvojnega prehoda (vzporedni digitalni in zeleni prehod) za trajnostno prihodnost, nato pa bodo spoznali in nadgradili razumevanje temeljnih pojmov ter metod UI, ustvarjali in kritično analizirali generirane vsebine ter razmišljali o prepoznavanju in obvladovanju različnih izzivov, ki jih prinaša UI v pedagoški proces. Udeleženci bodo imeli tudi priložnost praktično preizkusiti različna orodja UI ter spoznali primere smiselne rabe UI pri načrtovanju pouka, ustvarjanju učnih gradiv, personalizaciji učenja ter delu s klepetalniki in pozivi. V zaključnem delu usposabljanja bodo udeleženci pripravili načrt za smiselno vključitev UI na področju lastnega pedagoškega dela.

Izvedba bo v celoti potekala na spletu, ob uporabi kombinacije interaktivnih predavanj in vaj v živo (online) ter aktivnosti za udeležence v spletni učilnici.

Ciljna skupina

Študentje pedagoških študijskih programov, vzgojitelji predšolskih otrok, osnovnošolski učitelji in drugi strokovni delavci v predšolski vzgoji in osnovnošolskem izobraževanju

Opis vsebine in izvedbe

Program usposabljanja je zasnovan tako, da bo udeležencem omogočil razumevanje pomena učenja z umetniško izkušnjo v povezavi s sodobno tehnologijo in vpeljavo v vzgojno-izobraževalno delo.

Vsebine usposabljanja so:

• učenje z umetniško izkušnjo (uporabo različnih umetniških zvrsti kot učnega pristopa za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev na različnih področjih),
• povezovanje različnih umetniških zvrsti (prepletanje glasbe, plesa, filma, likovne umetnosti, fotografija, gledališča),
• povezovanje umetnosti in tehnologije (vključevanje sodobnih vizualnih, zvočnih, prostorskih in drugih medijev ter doživljanje umetnosti v različnih analognih in digitalnih zvrsteh in medijih),
• spodbujanje ustvarjalnosti, razvoj domišljije (z načrtovanjem in izvedbo lastnih primerov učenja z umetniško izkušnjo s pomočjo tehnologije),
• raba IKT za namen razvijanja uvajanja sodobne tehnologije v raziskovanju umetniških praks,
• metodični postopki in tehnike za spodbujanje raziskovalnega učenja na področju umetnosti in tehnologije.

Udeleženci bodo izbrane vsebine praktično preizkusili z načrtovanjem in izvedbo v skupini.

Ciljna skupina

Študenti prvostopenjskega programa Predšolska vzgoja redne in izredne izvedbe študija in že zaposleni vzgojitelji predšolskih otrok. Študenti drugih pedagoških smeri (poučevanje na razredni stopnji) in že zaposleni učitelji razrednega pouka.

Opis vsebine in izvedbe

Usposabljanje je sestavljeno iz več med seboj povezanih vsebinskih sklopov, ki se nanašajo na:

• Seznanitev in praktična uporaba programov Flir (za delo z IR kamero) in Plugable Wiever (za uporabo USB mikroskopov) za iOs in Android okolji.
• Primeri in praktični zgledi uporabe IR kamere in iPada za vizualizacijo temperaturnih razlik in/ali sprememb.
• Primeri in praktični zgledi uporabe IR kamere in iPada za vizualizacijo toplotnih tokov v povezavi s cilji trajnostnega razvoja in skrbno rabo virov (energije).
• Primeri in praktični zgledi uporabe USB mikroskopa v povezavi s pametnim telefonom (Android) oz. računalnikom za opazovanje prostemu očesu nevidnih detajlov na objektih, snoveh in (kadar je to možno) živih bitjih iz okolja.
• Primeri in praktični zgledi uporabe USB mikroskopa in IR kamere s pripadajočo opremo, primerno razvojni stopnji predšolskega otroka.

Ciljna skupina

Diplomirani vzgojitelji predšolskih otrok, drugi strokovni delavci v sistemu predšolske vzgoje in izobraževanja otrok

Opis vsebine in izvedbe

Program usposabljanja je zasnovan tako, da bo udeležencem omogočil razumevanje pomena spremljanja in načrtovanja ustreznih gibalnih dejavnosti glede na razvojno stopnjo predšolskih otrok.

Usposabljanje vključuje naslednje vsebinske sklope:

• Teoretična izhodišča gibalnega razvoja otrok (1.–6. leto)
• Pomen gibanja v povezavi z razvojem možganov
• Novi kurikulum za vrtce in mednarodne smernice (WHO)
• Gibalne sposobnosti in razvoj vzdržljivosti v predšolskem obdobju
• Različne organizacijske oblike za spodbujanje gibanja v predšolskem obdobju
• Spremljanje in interpretacija napora z uporabo naprav (Suunto 9 Peak Pro, Suunto 9 Peak, Polar senzor H9 in H10) ter aplikacij SUUNTO in Polar Team app
• Praktično delo z uporabo merilnikov
• Vrednotenje možnosti uporabe izbrane tehnologije v predšolskem obdobju ter ustvarjanje lastnih predlogov za spremljanje napora
• Refleksija vzgojiteljeve vloge

Udeleženci izbrane vsebine praktično preizkusijo z načrtovanjem in izvedbo v skupini predšolskih otrok, v kateri poučujejo.

Ciljna skupina

Vzgojitelji in vzgojiteljice oziroma strokovni aktivi zaposlenih v vzgoji in izobraževanju.

Opis vsebine in izvedbe

Usposabljanje vključuje naslednje vsebine:

• Planetarne meje in vplivi nanje (zmogljivost planeta, vrednosti okoljskih spremenljivk, ki naj bi po oceni še omogočale dolgoročno stabilnost okolja na Zemlji, podnebne spremembe, spremembe integritete biosfere, biogeokemijski tokovi, izguba stratosferskega otoka, zakisanje oceanov, globalna poraba sladke vode, sprememba rabe tal, obremenjenost z aerosoli v ozračju,
• Trajnostni razvoj, opredelitev okoljske krize
• Cilji trajnostnega razvoja (CTR) – 17 ciljev (odprava revščine, odprava lakote, zdravje in dobro počutje, kakovostno izobraževanje, enakost spolov, čista voda in sanitarna ureditev, cenovno dostopna in čista energija, dostojno delo in gospodarska rast, industrija, inovacije in infrastruktura, zmanjšanje neenakosti, trajnostna mesta in skupnosti, odgovorna poraba in proizvodnja, podnebni ukrepi, življenje v vodi, življenje na kopnem, mir, pravičnost in močne institucije, partnerstva za doseganje ciljev) ter povezovalna vloga vzgoje in izobraževanja (CTR 4 – kakovost izobraževanja),
• Okoljska vzgoja ter vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj (VITR) – prednostna področja delovanja v vzgoji in izobraževanju za preoblikovanje družbe; VITR v predšolski vzgoji (učna okolja, učne vsebine, učni pristopi in metode poučevanja, partnerstva vrtcev v lokalnem in globalnem okolju, celosten institucionalni pristop VITR).
• Trajnostno življenje, urejanje prostora in okolja (potreba, prednosti, pomen, samooskrba, načini pridelave hrane, ipd.), trajnostno prehranjevanje.
• Dobre prakse na področju trajnostnega urejanja prostora in prehranjevanja.
• Izdelava akcijskega načrta, ki vključuje analizo obstoječega stanja (kako so vsebine trajnostnega razvoja vključene v mojo pedagoško prakso), oblikovanje okvirnega načrta raziskave oziroma posameznega akcijskega koraka in načine spremljanja oziroma beleženja učinkov vpeljane spremembe.
• Izvedba lastne akcijske raziskave, pri kateri gre za raziskovalni pristop, katerega glavni namen je izboljšanje prakse z uvajanjem konkretnih sprememb.
• Evalvacija oziroma predstavitev izvedbe akcijske raziskave. Vsaka akcijska raziskava sestoji iz načrta, njegove izvedbe in zaključne evalvacije, pri kateri poteka vrednotenje uspešnosti vpeljane spremembe v pedagoško prakso.

Opis za spletno stran v pripravi.

Opis za spletno stran v pripravi.