Bralna pismenost kot izziv in odgovornost

Publikacija je nastala v okviru posveta Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, katerega osnovna namena sta spodbujanje in razvijanje partnerstva med vzgojno-izobraževalnimi institucijami ter fakulteto, in se je v letu 2016 osredinil na bistveno zmožnost  posameznikovega samorazumevanja in delovanja v družbi – na bralno pismenost.

Avtorji prispevkov razmišljajo o bralni pismenosti v digitalni dobi, o povezavi med vrtcem oz. šolo in družbenim okoljem, o pojmovanjih multimodalne, porajajoče se in razmišljajoče pismenosti, o jeziku v znanosti, o vlogi tujega jezika in temeljnih modelih dela z bralci, ki imajo na področju bralne pismenosti težave. Poudariti velja pomen prispevkov, ki pismenost pojmujejo kot medpredmetni »šiv«: nadvse pomembno je, da razvijanja branja in pisanja ne »prepuščamo« le predmetu slovenščina, ampak ga – tako kot najuspešnejše države – razvijamo pri vseh predmetih. Strokovnjaki za poučevanje slovenščine in neslovenističnih predmetov prikazujejo možnosti za razvijanje bralne pismenosti v povezavi z drugimi vrstami pismenosti, npr. z matematično, naravoslovno, z likovno itn., ukvarjajo pa se tudi z vprašanji razvijanja pismenosti učencev, ki prihajajo iz manj spodbudnih okolij ali so učenci s posebnimi potrebami. Izhodišče posveta je bilo, da imajo učitelji dovolj znanja za razvijanje bralne zmožnosti, veliko o tem vemo tudi visokošolski učitelji, a vprašanje je, kako v ozračju spuščanja standardov znanja to védenje in vedênje udejanjati pri delu z mladimi.