Učenci s posebnimi potrebami in medvrstniško nasilje

Ocenjuje se, da eden od treh šolskih otrok na svetu doživi medvrstniško nasilje. V raziskavi, ki so jo v državah EU izvedli Husky idr. (2020), je bilo na vzorcu osnovnošolcev 14,3 % opredeljenih kot povzroči­telji nasilja, 18,2 % kot žrtve in 19 % kot povzročitelji in žrtve. Ne glede na vlogo (storilec, žrtev, opazovalec) ima sodelovanje v vrstni­škem nasilju škodljiv vpliv na otrokovo fizično, socialno, čustveno, dušev­no zdravje in akademsko delovanje. Čeprav je medvrstniško nasilje kot resna in vseprisotna težava v šolah po vsem svetu vzbudila veliko zanimanja znanstvenikov in praktikov, je presenetljivo, kako malo je znanega o nasilju nad otroki s posebnimi potrebami, ki so še posebej ranljiva skupina. Zato smo se želeli tej tematiki še pose­bej posvetiti. Osrednji del monografije predstavlja empirična raziskava, ki je bila izvedena s kvantitativnim in kvalitativnim raziskovalnim pristopom. Cilj kvantitativnega pristopa je bil raziskati soočanje učiteljev ter specialnih in rehabilitacijskih pedago­gov z medvrstniškim nasiljem pri učencih s posebnimi potrebami in z učnimi težavami ter brez njih ter preučiti individualne in situacijske de­javnike pedagoških delavcev, ki vplivajo na prepoznavanje in obravnavo medvrstniškega nasilja v šolskem kontekstu ter omogočajo rezilientno odzivanje pedagoških delavcev. Cilj kvalitativne raziskave, pa je bil analizirati izkušnje otrok s posebnimi potrebami in z uč­nimi težavami z medvrstniškim nasiljem in dojemanje teh težav s strani njihovih staršev.