Socialni kontekst učne samoregulacije

Monografija predstavlja kontekstualne dejavnike družinskega in šolskega okolja v odnosu do učne samoregulacije učencev. V prvem delu je opredeljena učna samoregulacija, predstavljeni so sodobni modeli učne samoregulacije, nevropsihološki vidiki razvoja samoregulacije in dejavniki učne samoregulacije. Predstavljene so tudi raziskovalne ugotovitve na področju socialnega konteksta učne samoregulacije. V drugem delu so predstavljeni empirični izsledki slovenske raziskave o odnosu med vzgojnimi stili staršev ter stili vodenja učiteljev in učno samoregulacijo osnovnošolcev. V sklepnem delu so empirične ugotovitve umeščene v širši kontekst preteklih raziskav in ključnih dejavnikov socialnega konteksta. Na koncu so podane praktične smernice za psihološko in pedagoško prakso. Knjiga je namenjena strokovnim delavcem na področju vzgoje in izobraževanja ter študentom tovrstnih študijskih smeri.