12. 3. 2024

RAZSTAVA: PODOBE ŽUŽELK

PODOBE ŽUŽELK

Projekt SVET ŽUŽELK gre za povezave med znanstvenim in umetniškim opazovanjem žuželk, kjer želimo soočiti različne pristope k raziskovanju te tematike in likovnemu ustvarjanju od rane mladosti vse do umetniških form. V sklopu projekta smo organizirali niz predavanj različnih zanimivih vsebin, ki se dotikajo teh prečudovitih bitij. Prof. dr. Gregor Torkar je imel uvodno predavanje, ki je bilo namenjeno znanstvenemu polu spoznanj in dejstev o žuželkah. Več o uvodnem predavanju -> SVET ŽUŽELK: prof. dr. Gregor Torkar

Drugo predavanje je bilo namenjeno znanstveni ilustraciji, ki je bilo razdeljeno na dva dela. Prvi del je govoril o stvarni in znanstveni ilustraciji, drugi del pa je bil posvečen entomološki ilustraciji. Več o drugem predavanju – > SVET ŽUŽELK: doc. mag. Marija Nabernik in Klara Jan, mag.

Na zadnjem predavanju iz niza SVET ŽUŽELK, nas je prof. dr. Rudi Verovnik uvedel v prečudoviti svet metuljev – > SVET ŽUŽELK: prof. dr. Rudi Verovnik

V Galeriji UL PEF bo od 11. 4. do 24. 5. 2024 na ogled razstava PODOBE ŽUŽELK,

kjer bodo na ogled različni pristopi k raziskovanju prečudovitega sveta žuželk:

znanstvena ilustracija

znanstvena fotografija

znanstveni artefakti žuželk

didaktični artefakti žuželk

entomološka oprema

otroška likovna dela

študentska likovna dela

umetniška dela

Podobe žuželk

doc. mag. Andrej Brumen Čop in Ana Jamnik, mag.

Od prve ideje za tematsko razstavo, ki bi obravnavala pojavnost žuželk, je minilo več let. Med tem časom se je zgodilo nekaj sprememb glede koncepta, ki se je precej razširil. Začelo se je z opažanjem, da se insekti pojavljajo v umetniških delih nekaterih zaposlenih na Pedagoški fakulteti UL, imenovani tudi ‘univerza v malem’, saj zajema veliko področij od znanstvenih do umetniških. Srečevanja ljudi različnih strok porajajo nove ideje in možnosti povezovanja. Čudovito se je bilo pobliže spoznati s profesorjem biologije, dr. Gregorjem Torkarjem, ki je strokovnjak za področje entomologije. Povabil nas je v svoje prostore in nam razkazal čudovito urejene zbirke, ki jih hrani v podzemlju fakultete. Njegov raziskovalni pristop je znanstven, navdušenje, ki ga ima ob tem, pa malone nalezljivo. Takoj se je strinjal z idejo  sodelovanja in se iz svojega kroga kolegov spomnil še dveh strokovnjakov, to sta dr. Al Vrezec z Nacionalnega inštituta za biologijo in prof. dr. Rudi Verovnik z Biotehniške fakultete UL. V znanstveni ilustraciji sta na področju entomologije veliko naredila akademski slikar Žarko Vrezec, ki je leta 2008 prejel plaketo Hinka Smrekarja, pohvalo žirije pa leta 2010, ter doc. mag. Marija Nabernik z Akademije za likovno umetnost UL, kjer poučuje znanstveno ilustracijo. Veseli nas, da sta oba pristala na sodelovanje pri projektu, ki smo ga že takrat poimenovali Svet žuželk. Tak je bil tudi naslov obsežne znanstvene razstave, ki jo je profesor Torkar pred leti pripravil v Domžalah, zato smo v zadnji fazi naslov raje prilagodili pomenu naše razstave – Podobe žuželk.

Po nekaj srečanjih smo menili, da bi bilo smiselno organizirati sklop predavanj na temo žuželk in povabiti zainteresirane študentke in študente Oddelka za likovno pedagogiko. Pod mentorstvom naših profesoric in profesorjev se je že v preteklosti v študentskih delih pojavil ta motiv. Študijsko raziskovanje sicer temelji na izhodišču človeške figure v prostoru, svet žuželk pa ponuja nova, drugačna izhodišča. Nekaj teh je predstavljenih na pričujoči razstavi. V nadaljevanju so sledila dobro obiskana predavanja. Prvo in uvodno je izvedel prof. dr. Gregor Torkar, ki je razjasnil osnovne pojme o žuželkah, njihovi morfologiji in življenjskih ciklih od prehranjevanja do razmnoževanja; sledilo je predavanje doc. mag. Marije Nabernik, na katerem je opredelila pojem znanstvene ilustracije, sodelovala je tudi Klara Jan, mag., s konkretno predstavitvijo svoje magistrske raziskave na temo nočnih metuljev; zadnje predavanje pa je bilo posvečeno metuljem, ki jih predano raziskuje prof. dr. Rudi Verovnik.

Sledilo je obdobje ustvarjanja, čas, v katerem je nastala glavnina ustvarjenih del. Naša študentka magistrskega študija, Maja Bobnar, ki sodeluje na razstavi tudi kot avtorica, je izvedla didaktično nalogo v ljubljanskem vrtcu Najdihojca, da smo pridobili tudi nekaj del otrok iz predšolskega obdobja, v starosti od pet do šest let. Njihovi likovni izdelki so predstavljeni v enotni kompoziciji.

Iz osnovnošolskega obdobja je tukaj poseben primer ustvarjanja v tehniki zlaganja papirja, avtor natančno izdelanih žuželk je trinajstletni Ivan Bratuša, na razstavi je tudi majhna zbirka njegovih risb s svinčnikom in barvicami.

Žuželke, ta slikovita, po strogih zakonitostih morfologije oblikovana, včasih nadležna, a večinoma nemoteča bitja, so stalni spremljevalci našega bivanja na Zemlji. S svojo pojavnostjo burijo domišljijo že od rane mladosti. Lepota metuljev je primer hrepenečega občudovanja in mnogih simbolnih pomenov. Bližnja srečanja znajo biti problematična, ko pomislimo na pike komarjev, čebel, os, sršenov in drugih žuželk. Alergije, bolezni in epidemije so mnogokrat usodne. Bivanje v sosedstvu muh in vešč je neprijetno, kaj šele takrat, ko nastopijo invazivno, a vendar vplivajo na naša razmišljanja in ustvarjalne vzgibe, da morda v dizajnu avtobusa ali obliki sončnih očal prepoznamo elemente žuželčje strukture, podobe, anatomije. Kanonsko delo pisatelja Franza Kafke, Metamorfoza, temelji na poznavanju preobrazb žuželk in prav srhljivi so opisi, kako Gregor Samsa občuti svojo transformacijo iz človeškega v žuželčje telo. Takšne vsebine najdemo v formah od pesništva do znanstvene fantastike, v literaturi in filmu ter v vseh medijih in žanrih likovne umetnosti.

Glavnina del na tej razstavi (risarskih, grafičnih, slikarskih, kiparskih, digitalnih …) je nastala v obštudijskih ustvarjalnih seansah naših študentk in študentov. Mentorji smo jih spodbujali, vendar nismo želeli, da bi ustvarjali na silo. Ob pregledu del imamo vtis, da so predavanja vendarle učinkovala dovolj sproščeno, da je nastala množica zanimivih in subjektivnih interpretacij teh bitij.

V velikem opusu kiparskih del prof. mag. Mirka Bratuše je bilo že večkrat opaziti žuželke, ob obisku njegovega ateljeja pa je ostal v spominu prav neverjeten prizor: velika miza, posuta z nenavadnimi stvarcami, na moč podobnimi žuželkam, a nekoliko nerealnimi v primerjavi s pravimi. Šlo je za ‘muhe’, kot pravimo vabam, s katerimi se pri ribarjenju privablja ribe. Na razstavi sodeluje z novim keramičnim kipom, v katerem so prisotne tudi omenjene ‘muhe’. Ta kip je bil narejen posebej za to razstavo. Tudi prof. mag. Roman Makše je med svojimi skulpturami našel miniaturo, ki v morfološkem smislu asociira na okamenelo žuželčje telo.

Doc. dr. Uršula Podobnik je že pred leti presenetila z nežnimi akvareli upodobljenih žuželk, mrtvih, imenovanih ‘Mrtvice’, tokrat dodaja še svoje nežne risbe kačjih pastirjev. S sočutno vnemo zbira najdena posušena trupelca teh drobnih bitij in jih sortira v majhne škatlice ter jih uporablja kot didaktični pripomoček v pedagoškem procesu, a zagotovo tudi kot predlogo za upodobitve v slikarskem mediju. Predstavljamo obe različici njenega dolgotrajnega čaščenja živih in mrtvih bitij.

Ana Jamnik, mag., je v svojem značilnem tridimenzionalnem mediju keramike modelirala hrošča in našla prizor gosenice v njenem značilnem gibanju. Doc. mag. Andrej Brumen Čop se je v risbi in sliki veliko posvečal insektom, na razstavi predstavljamo nekaj akvarelov iz serije ‘Čebel’ in velikansko ‘Veščo’ na platnu.

Sledi množica del naših študentk in študentov, ki so samostojno, pod mentorstvom ali pod vtisom predavanj izdelali svoja videnja žuželk. Maja Bobnar, ki se prvenstveno izraža v mediju keramike, se je tokrat posvetila barvitosti lusk na krilih metulja in formi hrošča rogača, že prej pa je na abstrahirani obliki hrošča izdelala cikel glaziranih keramičnih skulptur. Grega Križnar je prispeval skupino ščurkov in majhnega nočnega metulja na platnu v mešani tehniki. Pod mentorstvom izr. prof. dr. Bee Tomšič Amon je študentka Maruša Perenič upodobila hrošče ter žuželke v povezavi z insekticidi, ki tvorijo nekakšen vzorec, ki bi lahko bil tapeta; kot mentor je sodeloval tudi prof. mag. Črtomir Frelih pri grafičnem delu Petre Drev, kjer se je v tehniki vernis mou na grafičnem listu znašel prav tako hrošč. Mentorica doc. mag. Mojca Zlokarnik je sodelovala na področju risbe in grafike: Santana Bojić je v barvnih risbah na nadrealističen način upodobila metulja, bogomolko in mravljo; Klara Grgetič je risala mravlje, metulje, hrošča in pikapolonice; v grafičnih tehnikah pa so sodelovale Katarina Lucija Cvikl z barvnimi linorezi na temo metuljev, prav tako tudi Ana Drobnič in Greta Trošt ter Maruša Šlogar z barvnim linorezom fantazijskega hrošča. Pri mentorju prof. mag. Romanu Makšetu je pred časom nastala mehka skulptura Vešče, ki jo je izdelala Neža Dacar, nastale pa so še tri skulpture abstrahiranih form, ki spominjajo na bogomolko, hrošča in žuželčje oči. So iz varjenega železa in so bile plod skupnega dela več študentk in študenta: sodelovali so Venia Divjanović, Tamara Babnik, Ana Povše, Katja Troha, Nika Jerič, Ines Pahor in Andraž Guzaj. Pri prof. mag. Mirku Bratuši je Sanja Stiković izdelala hrošče v tehniki tridimenzionalnega tiska. Na razstavi je tudi njena digitalna grafika ‘Brez naslova’ z žuželčjimi motivi. Demonstratorka pri predmetih keramike, Katja Kadivec, pa je izdelala skupino kačjih pastirjev. Doc. mag. Andrej Brumen Čop je bil mentor Lei Marks, ki je pri predmetu Slikanje 6 v navezavi na nadrealizem naslikala sliko v tehniki akrila ‘Vermine!’ ter upodobila konstruktivistično mravljo; Marja Grešak pa je v sklopu priprav na diplomo naslikala dve ilustraciji z navezavo na mitologijo in simbolične pomene.

Doc. Boris Beja z Naravoslovnotehniške fakultete UL je pri predmetu Likovne analize grafičnih izdelkov 2 mentoriral Uršo Jurečič, ki je izdelala vzorec za tapeto, iz katere je v tehniki origamija izdelala žuželko. Doc. Boris Beja sodeluje na razstavi tudi kot avtor z objektom, v katerem se predimenzionirane mravlje spogledujejo z naravno velikostjo tipografije, kot bivajo v naravi.

Navezavo na tematiko insektov je povsem samostojno našla zmeraj zabavna Eva Žnidaršič. Upodobila je pik komarja v risbi, na otvoritvi razstave pa bo izvedla kamišibaj, kjer v povezavi poezije in množice zaporednih barvnih risb na svoj humoren način recitira pesem in jo spremlja s slikami. To redko formo likovne umetnosti je razvijala pod mentorstvom izr. prof. mag. Anje Jerčič Jakob na podiplomskem študiju.

Nika Rihtar je samostojno izdelala miniaturno šivano knjižico s kolaži, naslovljeno ‘Pika’, ter naslikala temačno sliko ‘Kompost’, v kateri razberemo žuželke kot delavce. Brina Jenko je upodobila entomologa v tehniki sitotiska ter sešila veliko tridimenzionalno formo, ki nosi naslov ‘Vešča šlamparije’. Tridimenzionalen hrošč ‘Lucanus cervus’ iz papirja v okviru lastne izdelave je delo Matije Frazuttija.

Naravnost osupljive so znanstvene upodobitve žuželk akademskega slikarja Žarka Vrezca, ki so nastajala v navezavi z njegovim sinom dr. Alom Vrezcem, biologom z Nacionalnega inštituta za biologijo. Predstavljamo originalne risbe rdečega apolona, alpskega kozlička, drobnovratnika in rogača. Znanstveno ilustracijo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje UL poučuje doc. mag. Marija Nabernik, ki sodeluje na razstavi kot avtorica treh čudovitih upodobitev lešnikarja, admirala in robidovnika ter kot mentorica Klari Jan, mag., ki je v digitalni tehniki izvedla entomološke ilustracije nočnih metuljev za interaktivno digitalno knjigo, in študentki Trini Čuček Meršol, mag., ki je izdelala dioramo povečanega rogača v svojem okolju in oblikovala plakat o njegovem življenjskem ciklu. Klara Jan, mag., pa predstavlja tudi uporabno likovno delo ‒ uhane, navdihnjene s formo metuljevih krilc.

Avtorji znanstvenih fotografij žuželk so prof. dr. Rudi Verovnik in prof. dr. Teo Delič z Biotehniške fakultete UL, dr. Al Vrezec in dr. Davorin Tome z Nacionalnega inštituta za biologijo, dr. Slavko Polak iz Notranjskega muzeja v Postojni ter prof. dr. Gregor Torkar s Pedagoške fakultete UL. Za urejene znanstvene zbirke žuželk v vitrinah so poskrbeli prav tako dr. Al Vrezec, prof. dr. Rudi Verovnik in prof. dr. Gregor Torkar.

Razstava je sofinancirana s sredstvi internega razpisa Pedagoške fakultete UL, spremna publikacija, ki bo izšla naknadno, pa s pomočjo sredstev Sklada Univerze v Ljubljani za umetniško področje.

Zahvaljujemo se vsem, ki so kakorkoli pripomogli k realizaciji te razstave, vsem zgoraj naštetim strokovnjakinjam in strokovnjakom, profesoricam in profesorjem, mentoricam in mentorjem, študentkam in študentom ter vsem zunanjim umetnicam in umetnikom ter ekipi pri postavljanju razstave.

 

Nekaj utrinkov z otvoritve razstave

Prispevek pripravila: Ana Jamnik

Sorodne novice

27. 5. 2024

Razstava študentov likovne pedagogike na Kitajskem

27. 5. 2024

Testni dostop do zbirke APA PsycTherapy

24. 5. 2024

Objavljen Interni poziv za financiranje velikih interdisciplinarnih projektov Univerze v Ljubljani: rok za oddajo: 1.9.2024

PF-86

Izobražujemo najboljši pedagoški kader

Pridružite se študijskim programov, ki jih kot edina fakulteta v Sloveniji izvajamo za vse ravni šolskega sistema.

Bodi na tekočem