Alisa Teletović: We are perfect as we are

Razstava Alise Teletović: We are perfect as we are

Razstava slik Alise Teletović z naslovom We are perfect as we are pred gledalce postavlja podobe, »katerih kompozicija iskreno in brutalno prikazuje maske, ki jih ljudje nosimo na obrazu skozi življenje«. Avtorica vabi gledalce, »da si z obraza snamejo maske, se osvobodijo tiranije bolečin, travm, ran in stopijo na svojo pot zdravljenja – z ozaveščanjem kolektivne nezavednosti in posledično s prepričanjem, da je naše življenje lepo«.

Življenje Alise Teletović (1974) je zaznamovano z vojno na območju nekdanje Jugoslavije. Kot begunka je z 18 leti odšla najprej v Avstrijo in pozneje v Avstralijo, kjer je končala študij likovne umetnosti. Ves čas prebivanja v tujini je ostala na različne načine povezana z okoljem, iz katerega se je bila leta 1991 prisiljena odseliti, zato se je leta 2011 vrnila v Bosno in Hercegovino, kjer živi in ustvarja še danes. Razlog vrnitve v okolje, v katerem je leta divjala vojna in pustila posledice na ljudeh v najglobljem duhovnem smislu, izhaja iz osebne potrebe avtorice. Ta se spoprijema z različnimi izzivi in s svojo umetnostjo pomaga najprej sebi, posredno pa tudi ljudem prek svoje umetnosti, ki živijo v ranjenem okolju. »Zelo dolgo sem imela srečo, da sem iskala inspiracijo v sebi, v svoji duši. Toliko sem imela shranjenega v srcu, da sem se lahko razvijala v iskanju lastne slikarske identitete. Po vrnitvi sem se zavedela prizadetosti in zlomljenosti, ki sem ju videla v sebi in ljudeh okrog sebe. Kot družba nismo bili deležni zaključka z vojno – zakaj se je to zgodilo, kdo so odgovorni ljudje za ta dejanja, za katera niso nikoli odgovarjali … Zato smo tudi kot družba obstali in ne zmoremo naprej … Začela sem obravnavati vprašanja svoje družbe – koliko smo še vedno zlomljeni zaradi vojne in nikoli končanih zgodb o tem … Vstopila sem tudi v spravo zaradi sebe, zaradi svoje umetnosti, da bi našla boljši svet, da bi navdihnila družbo v boljša dejanja in da bi bila odgovorna za sanje o boljšem sebi, boljšem svetu.«

Pri opazovanju slik umetnice zaznamo spontanost, ekspresivnost, ki izvira iz njenih najglobljih čustvenih stanj. Umetnica z namenom raziskovanja notranjih psiholoških, duhovnih in eksistencialističnih vsebin ustvarja slike, katerih nanosi so pastozni, zasičenih barvnih akordov in različnih tekstur. Nanosi v vsej svoji posebnosti predstavljajo tudi izhodišča, na katera se kompozicijsko gradijo različni elementi, kot se gradi v podzavesti vsebina, ki človeku ne da miru, da jo ozavesti, postavi v odnos do sebe in drugih, lastnega življenja, svojega bistva obstoja in poslanstva … Vsak portret nosi držo, drža pa pri nas, ljudeh, daje tudi temelje, prek katerih lažje »snamemo maske« in poiščemo smisel svojega življenja. S pomočjo lastne drže lahko pridobimo moč in pogum, da sprejmemo usodo ter odkrijemo svojo nalogo, tudi v smeri sprave, odpusta, lastnega duševnega miru in smo pri tem usmerjeni v dejanja za dobrobit družbe, v kateri živimo (Frankl, 2021).

Umetničin likovni ustvarjalni proces sloni na samopomoči z likovnimi materiali in pripomočki,  ki sam po sebi deluje terapevtsko (Hogen, 2001). »Umetnost je živa in je živa povezanost s pozitivnimi spremembami, zato moja umetnost nosi vprašanja in odgovore, ki se mi porajajo ob slikanju. Poslušam svojo intuicijo, pogum in želodec. Opuščam strahove, ki sem jih doživljala vse življenje. Celim svoje rane.«

Izr. prof. dr. Robert Potočnik

Frankl, V. (2021). Kljub vsemu reči življenju da: psiholog v koncentracijskem taborišču. Celjska Mohorjeva družba.

Hogan, S. (2001). Healing Arts: The History of Art Therapy. Jessica Kingsley Publishers.

Več o umetnici si lahko ogledate na spletni strani: https://alisateletovicartist.com/