15. konferenca Evropskega združenja raziskovalcev didaktike biologije (ERIDOB)

Ljubljana bo konec avgusta središče evropskega razmisleka o prihodnosti biološkega izobraževanja.

24.–28. avgusta 2026 bo na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani potekala 15. konferenca Evropskega združenja raziskovalcev didaktike biologije (ERIDOB). Konference se bo udeležilo več kot 300 raziskovalcev, učiteljev in strokovnjakov iz 28 držav, ki bodo predstavili in razpravljali o 242 znanstvenih prispevkih s področja biološkega izobraževanja.

Osrednja tema konference je »Biološko izobraževanje utira pot naši skupni prihodnosti« (Biology education paving the way for our common future). Tema je danes še posebej aktualna: znanost se sooča z velikimi pričakovanji, da bo pomagala reševati podnebne spremembe, izgubo biotske raznovrstnosti, zdravstvene in druge družbene izzive, hkrati pa so znanstvena spoznanja vse pogosteje predmet dvomov, napačnih interpretacij in celo odkritega zanikanja. V takšnih okoliščinah ima biološko izobraževanje pomembnejšo vlogo kot kadar koli prej. Njegov cilj ni zgolj posredovanje znanja o živih sistemih, temveč tudi razvijanje sposobnosti kritičnega mišljenja, presojanja dokazov, razumevanja negotovosti ter sprejemanja premišljenih odločitev o prihodnosti družbe in planeta.

»Ko govorimo o prihodnosti biologije in biologiji prihodnosti, pravzaprav govorimo o prihodnosti družbe. Mladi bodo morali sprejemati odločitve v svetu, v katerem bodo biološka in okoljska vprašanja vse pomembnejša, zato potrebujemo vzgojo in izobraževanje, ki jih bo opremilo ne le z znanjem, temveč tudi s sposobnostjo kritičnega presojanja, spoprijemanja z negotovostjo in odgovornega odločanja.«

prof. dr. Gregor Torkar, član organizacijskega odbora konference ERIDOB 2026

Trije vrhunski mednarodni govorci

Posebna priložnost konference so trije vabljeni osrednji govorci, ki prihajajo iz različnih področij biološkega izobraževanja in raziskovanja. V času njihovega obiska Slovenije bo na voljo tudi možnost intervjujev in pogovorov z novinarji.

Prof. dr. Dawn Sanders z Univerze v Göteborgu na Švedskem raziskuje povezave med biologijo, umetnostjo in izobraževanjem ter predvsem načine, kako lahko ljudje bolje zaznamo in razumemo pomen rastlin. Ukvarja se z vprašanji tako imenovane rastlinske slepote – pojava, pri katerem rastlinam v primerjavi z živalmi namenjamo bistveno manj pozornosti. Njeno delo odpira pomembno vprašanje za prihodnost: Kako lahko izobraževanje spremeni naš odnos do rastlin, biotske raznovrstnosti in narave?

Izr. prof. dr. Miha Krofel z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je raziskovalec ekologije in varstva prostoživečih živali ter vodja raziskovalne skupine za ekologijo in upravljanje prostoživečih živali. Njegovo raziskovalno delo vključuje rise, volkove, medvede, šakale, afriške velike mačke in druge vrste. Sodeloval je pri genetski rešitvi in ponovni naselitvi evrazijskega risa v Dinaride in Alpe ter pri številnih projektih, povezanih s sobivanjem ljudi in velikih zveri. Njegovo delo neposredno odpira vprašanja, ki so vse pomembnejša tudi za širšo javnost: Kako naj razumemo vlogo velikih zveri v ekosistemih? Kako naj sobivamo z njimi? In kakšno vlogo ima pri tem izobraževanje?

Prof. Michael A. Ranney z University of California, Berkeley, je psiholog in raziskovalec razumevanja kompleksnih znanstvenih vprašanj ter načinov, kako izboljšati človekovo razmišljanje in presojanje. Raziskuje, kako ljudje razumejo vprašanja, kot so podnebne spremembe in evolucija, ter kako lahko izobraževanje, digitalna orodja in nove učne metode pomagajo izboljšati racionalno presojanje. Njegovo delo je izjemno aktualno v času, ko se družba sooča z ogromno količino informacij, dezinformacij in nasprotujočih si trditev. Osrednje vprašanje njegovega raziskovanja je zato tudi vprašanje, kako ljudi opremiti z znanjem in miselnimi orodji, ki jim omogočajo boljše odločanje v kompleksnem svetu.

Od podnebnih sprememb in biotske raznovrstnosti do kritičnega mišljenja

Prispevki na konferenci bodo obravnavali širok spekter vprašanj, povezanih z učenjem in poučevanjem biologije: od podnebnih sprememb, biotske raznovrstnosti in trajnostnega razvoja do evolucije, ekologije, naravoslovne pismenosti, digitalnih tehnologij, umetne inteligence, kritičnega mišljenja ter novih pristopov k poučevanju in učenju biologije. Gre za teme, ki niso pomembne le za raziskovalce in učitelje. Način, kako danes izobražujemo otroke in mlade o biologiji, bo pomembno vplival na njihove odločitve o okolju, zdravju, tehnologiji in družbi v prihodnjih desetletjih.

ERIDOB je bil ustanovljen leta 1986, ustanovila pa sta ga Pierre Clément in Horst Bayrhuber. Združenje od takrat vsaki dve leti organizira konferenco, ki predstavlja osrednje evropsko srečanje raziskovalcev na področju didaktike biologije.

Spletna stran konference: https://eridob26.si/