3 vzporedne razstave v Galeriji UL PEF

GALERIJA UL PEF

Vzporedno bodo od 27. 2. do 26. 3. 2025 v Galeriji UL PEF na ogled 3 razstave: 

80 let zremo v mirno nebo – https://www.pef.uni-lj.si/galerija-ul-pef/vzporedna-razstava-80-let-zremo-v-mirno-nebo/

Boris Beja: Rezervni načrti – https://www.pef.uni-lj.si/aktualno/razstava-boris-beja-rezervni-nacrti/

Jana Mršnik – https://www.pef.uni-lj.si/galerija-ul-pef/vzporedna-razstava-jana-mrsnik/

80 let zremo v mirno nebo

Predmet likovne analize grafičnih izdelkov se v svoji vsebini naslanja na prostor in čas, ki ga je grafika v našem prostoru preživela v zadnjem stoletju. Prostor, ki se zdi brezmejen, se je v grafični produkciji omejil v večini primerov na pravokoten format, v katerem se izvajajo različne likovne operacije, te pa se pri naslovniku v javnem prostoru nadaljujejo in subjektivno interpretirajo. Iz tega sledi, da prostor ni samoumeven in ga je človeštvo z namenom omejilo na štiri stene, med katerimi si posameznik želi imeti mir. Tudi ta v sodobnem času, morda nikdar, ni samoumeven.

Likovne izjave v obliki plakatov interpretirajo vojno in mir. In praznujejo 80, obletnico konca druge svetovne vojne. Izjave mladih niso omejene, morda na pogled zamejene v pravokotnem formatu, gradijo dialog med polpreteklo zgodovino in sodobnostjo. V medijsko raznolikih izrazih, kjer se srečujemo s tipografskimi rešitvami, digitalno ilustracijo, fotografijo in fotomontažo, med klasičnimi kolaži in tistimi ustvarjeni z grafično programsko opremo, smo se v delu naslonili na protagoniste grafičnega oblikovanja na slovenskem. Med njimi naj omenimo Grego Košaka, ki se spogleduje s študentskimi rešitvami, v katerih vodilno vlogo nosi tipografija. Uroša Vagajo, ki je s slikarskimi postopki gradil likovno polje plakatnega sporočila najdemo v rešitvah, ki so za likovni izraz izpostavile ilustracijo in risbo. Fotografija, ki smo jo uporabili v plakatih pa reference išče v plakatni dediščini Matjaža Vipotnika in drugih oblikovalcev iz 80ih let prejšnjega stoletja.

Grafične kompozicije vključujejo tudi slogane, ki nadgrajujejo likovni izraz in sporočilo. Med njimi: Svet, ki je obljubljal mir, postaran znova gori v plamenih konfliktov, Napihnjeni v miru, Žica je padla, Lebdimo na krilih svobode že 80 let, 80 let zremo v mirno nebo. S pripisi smo grafične zasnove bralcem naših plakatov ponudili brez moraliziranja, kot opozorilo na to, da kljub navideznemu miru lahko slišimo bobnenje orožja v našem prostoru. In grafika je vedno bila orožje. Tega so se zavedali vsi totalitarni sistemi, ki so s propagandnim tiskom

gradili nove oblike in odnose v prostoru. Zatorej je pričujoči projekt neke vrste tudi poklon partizanski umetnosti, ki je v nemogočih pogojih skrbela za informiranje in nenazadnje tudi likovno interpretiranje sporočil, ki so se tiskali v gozdovih ali ilegalnih tiskarnah v urbanih prostorih.

Likovna ustvarjalnost je zavezana in odvisna od prostora, za prostor in v prostoru nastaja, in na nek način je prostorsko zavezana tudi pripovedništvu. Človek je preko likovne ustvarjalnosti vselej pripovedoval o sebi in o dogajanju okrog sebe, z organiziranjem lastnega bivalnega prostora pa je želel le tega opremiti, dopolniti tudi z umetnostjo, ga z njo označevati kot svojega. V neredu je človek vedno iskal red in lahko bi rekli, da je naš prostor organiziran v določenem neredu pa vendar v določenem zaporedju. In tako si v zaporedju sledijo avtorske izjave mladih, ki so vojno in mir interpretirali svobodno! In takšnih svobodnih nagovorov si želimo čim več.

Projekt je nastal v sodelovanju z mentorjema asist. dr. Tanjo Medved in doc. Borisom Beja na magistrskem programu Grafične in interaktivne komunikacije, Naravoslovnotehniške fakultete, UL. Z deli se predstavljajo Brankica Mikić, Daša Ivanuša, Jana Kusovac, Jure Tratar, Katja Tratnjek, Laura Zalar, Lea Kočevar, Lea Krišelj, Lea Lavrenčič, Lovro Frece, Luša Karner, Marika Gönc, Miša Marguč Jensterle, Nuša Javornik, Sašo Jakob, Teja Medvešček, Tina Taler, Zala Škodnik, Žan Kranjčević, Žan Kreft, Žan Marcel Stermecki.

Boris Beja

VODEN OGLED PO RAZSTAVI Z UMETNIKI

27. 2. 2025 ob 16.00

Galerija UL PEF

Kardeljeva ploščad 16

1000 Ljubljana

BORIS BEJA

Rezervni načrti 

Boris Beja je študiral na Naravoslovnotehniški fakulteti, Univerza v Ljubljani. Po končani diplomi se je vpisal na ALUO, kjer je diplomiral na oddelku za kiparstvo. Ob umetniškem izražanju deluje kot pedagog v Pionirskem domu – Centru za kulturo mladih. Od leta 2022 pa kot docent sodeluje z NTF, Oddelek za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje, kjer predava na prvi in drugi stopnji študija. Razstavlja doma in v tujini.

Več o umetniku si lahko ogledate na: https://borisbeja.eu/

Boris Beja, Lesson 46, digital print na tekstilu. 

JANA MRŠNIK

Jana Mršnik je samostojna ustvarjalka na področju kulture, oblikovalka in pedagoginja. Diplomirala je na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani, na smeri Oblikovanje tekstilij in oblačil. Podiplomsko se je izpopolnjevala na Denmarks Designskole v Kopenhagnu na Danskem ter opravila specializacijo iz pletenin pri podjetju Lineapiú v Pratu pri Firencah. Kot oblikovalka oblačil je delala v italijanskih podjetjih, kasneje pa se je podala na samostojno pot. Pri svojih samostojnih projektih združuje tekstilno in produktno oblikovanje ter oblikovanje prostora, aktivna pa je tudi na področju tekstilne umetnosti. Je docentka na področju oblikovanja tekstilij in produktnega oblikovanja na Fakulteti za dizajn ter asistentka na področju oblikovanja tekstilij na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani. Redno se predstavlja doma in v tujini, za svoja dela je prejela več domačih in tujih nagrad.

Razstava bo na ogled od 27. 2. – 26. 3. 2025. 

Jana Mršnik bo na razstavi predstavila pregled sosledja nekaterih njenih ustvarjalnih projektov, ki so nastajali že v času študija. Vse do danes ohranjajo svojo likovno prepoznavnost v raznolikih delih, ki se medsebojno oplajajo in iščejo svoje mesto v različnih poljih oblikovanja, od tekstilne umetnosti do produktnega oblikovanja ter izdelkov za interier. Predstavitev bo razkrivala različne pristope in načine vključevanja tekstilij v zamišljene objekte. Pri tem skuša izpostaviti širok kreativni spekter, ki ga nudi tekstil kot medij, ki lahko prehaja med različnimi likovno ustvarjalnimi področji.