



14. 2. 2025
Brankica Mikić Daša Ivanuša Jana Kusovac Jure Tratar Katja Tratnjek Laura Zalar Lea Kočevar Lea Krišelj Lea Lavrenčič Lovro Frece Luša Karner
|
Marika Gönc Miša Marguč Jensterle Nuša Javornik Sašo Jakob Teja Medvešček Tina Taler Zala Škodnik Žan Kranjčević Žan Kreft Žan Marcel Stermecki
|
Predmet likovne analize grafičnih izdelkov se v svoji vsebini naslanja na prostor in čas, ki ga je grafika v našem prostoru preživela v zadnjem stoletju. Prostor, ki se zdi brezmejen, se je v grafični produkciji omejil v večini primerov na pravokoten format, v katerem se izvajajo različne likovne operacije, te pa se pri naslovniku v javnem prostoru nadaljujejo in subjektivno interpretirajo. Iz tega sledi, da prostor ni samoumeven in ga je človeštvo z namenom omejilo na štiri stene, med katerimi si posameznik želi imeti mir. Tudi ta v sodobnem času, morda nikdar, ni samoumeven.
Likovne izjave v obliki plakatov interpretirajo vojno in mir. In praznujejo 80, obletnico konca druge svetovne vojne. Izjave mladih niso omejene, morda na pogled zamejene v pravokotnem formatu, gradijo dialog med polpreteklo zgodovino in sodobnostjo. V medijsko raznolikih izrazih, kjer se srečujemo s tipografskimi rešitvami, digitalno ilustracijo, fotografijo in fotomontažo, med klasičnimi kolaži in tistimi ustvarjeni z grafično programsko opremo, smo se v delu naslonili na protagoniste grafičnega oblikovanja na slovenskem. Med njimi naj omenimo Grego Košaka, ki se spogleduje s študentskimi rešitvami, v katerih vodilno vlogo nosi tipografija. Uroša Vagajo, ki je s slikarskimi postopki gradil likovno polje plakatnega sporočila najdemo v rešitvah, ki so za likovni izraz izpostavile ilustracijo in risbo. Fotografija, ki smo jo uporabili v plakatih pa reference išče v plakatni dediščini Matjaža Vipotnika in drugih oblikovalcev iz 80ih let prejšnjega stoletja.
Grafične kompozicije vključujejo tudi slogane, ki nadgrajujejo likovni izraz in sporočilo. Med njimi: Svet, ki je obljubljal mir, postaran znova gori v plamenih konfliktov, Napihnjeni v miru, Žica je padla, Lebdimo na krilih svobode že 80 let, 80 let zremo v mirno nebo. S pripisi smo grafične zasnove bralcem naših plakatov ponudili brez moraliziranja, kot opozorilo na to, da kljub navideznemu miru lahko slišimo bobnenje orožja v našem prostoru. In grafika je vedno bila orožje. Tega so se zavedali vsi totalitarni sistemi, ki so s propagandnim tiskom
gradili nove oblike in odnose v prostoru. Zatorej je pričujoči projekt neke vrste tudi poklon partizanski umetnosti, ki je v nemogočih pogojih skrbela za informiranje in nenazadnje tudi likovno interpretiranje sporočil, ki so se tiskali v gozdovih ali ilegalnih tiskarnah v urbanih prostorih.
Likovna ustvarjalnost je zavezana in odvisna od prostora, za prostor in v prostoru nastaja, in na nek način je prostorsko zavezana tudi pripovedništvu. Človek je preko likovne ustvarjalnosti vselej pripovedoval o sebi in o dogajanju okrog sebe, z organiziranjem lastnega bivalnega prostora pa je želel le tega opremiti, dopolniti tudi z umetnostjo, ga z njo označevati kot svojega. V neredu je človek vedno iskal red in lahko bi rekli, da je naš prostor organiziran v določenem neredu pa vendar v določenem zaporedju. In tako si v zaporedju sledijo avtorske izjave mladih, ki so vojno in mir interpretirali svobodno! In takšnih svobodnih nagovorov si želimo čim več.
Projekt je nastal v sodelovanju z mentorjema asist. dr. Tanjo Medved in doc. Borisom Beja na magistrskem programu Grafične in interaktivne komunikacije, Naravoslovnotehniške fakultete, UL. Z deli se predstavljajo Brankica Mikić, Daša Ivanuša, Jana Kusovac, Jure Tratar, Katja Tratnjek, Laura Zalar, Lea Kočevar, Lea Krišelj, Lea Lavrenčič, Lovro Frece, Luša Karner, Marika Gönc, Miša Marguč Jensterle, Nuša Javornik, Sašo Jakob, Teja Medvešček, Tina Taler, Zala Škodnik, Žan Kranjčević, Žan Kreft, Žan Marcel Stermecki.
Boris Beja
Galerija UL PEF
Kardeljeva ploščad 16
1000 Ljubljana
Vzporedno bodo od 27. 2. do 26. 3. 2025 v Galeriji UL PEF na ogled 3 razstave:
Pridružite se študijskim programov, ki jih kot edina fakulteta v Sloveniji izvajamo za vse ravni šolskega sistema.