Samooskrbna okolja za trajnostno prihodnost: Priročnik za trajnostni način življenja

Podnebne spremembe predstavljajo resno nevarnost globalni proizvodnji hrane v prihodnosti. Dandanes večina svetovnega prebivalstva živi v mestih, kjer imajo samooskrbna okolja velik pomen. Današnji trendi zdrave prehrane pa uživanje več lokalne in sezonsko pridelane hrane še spodbujajo. V kontekstu trajnostnega razvoja se iščejo nove rešitve za premagovanje težav, s katerimi se soočajo mesta, pri čemer kot odlična praksa veljajo samooskrbna okolja, ki imajo mnoge pozitivne učinke na posameznika, družbo in okolje in tako pomembno prispevajo k večji trajnosti v mestih. V mestih pripomorejo k zagotavljanju prehranske varnosti, zmanjševanju okoljskega odtisa, nudenjem rekreacije, izobrazbe ter mnogih ekosistemskih storitev višajo kakovost bivalnega okolja, ohranjajo naravo in biotsko raznovrstnost, pripomorejo k boljšemu fizičnemu in duševnemu zdravju, saj nudijo tudi prostor za sprostitev in rekreacijo, kar je v skladu z mnogimi cilji trajnostnega razvoja Agende 2030. Samooskrba pa je lahko neuspešna zaradi nepravilne zasnove in nepravilna/pomanjkljiva oskrba, še posebej zaradi pomanjkanja znanja in izkušenj na tem področju. V okviru projekta »Študentski projekti za trajnostni razvoj (2023)« je nastal priročnik z naslovom »Samooskrbna okolja za trajnostno prihodnost – Priročnik za trajnostni način življenja«. Priročnik predstavlja samooskrbo kot pomemben del trajnostnega načina življenja in pomen samooskrbe ter podaja primere samooskrbnih okolij ter aktivnosti, povezanih s to temo, ter tako prispeva k doseganju ciljev Agende 2030 za trajnostni razvoj Organizacije Združenih narodov. Priročnik je namenjen promociji samooskrbe kot trajnostnega načina življenja, nagovarja k promociji samooskrbe in izziva k reševanju aktivnosti, opisanih v priročniku. Priročnik lahko služi kot podpora vzgojiteljicam in vzgojiteljem, učiteljicam in učiteljem, staršem ter vsem drugim, ki želijo spoznati in živeti samooskrbno ter delovati skladno s smernicami in cilji trajnostnega razvoja.

Vodja projekta in vodilni pedagoški mentor pri projektu: dr. Matej Vošnjak (UL PEF)

Sodelujoči pedagoški mentor pri projektu: dr. Valentina Usenik (UL BF)

Zunanji delovni mentor pri projektu: dr. Zala Zorenč (Kmetijski inštitut Slovenije)

Obdobje trajanja projekta: 1. 9. 2023 – 31. 12. 2023