Opis

Podnebne spremembe predstavljajo resno nevarnost globalni proizvodnji hrane v prihodnosti. Dandanes večina svetovnega prebivalstva živi v mestih, kjer imajo samooskrbna okolja veliko vlogo. Današnji trendi zdrave prehrane pa uživanje več lokalne in sezonsko pridelane hrane še spodbujajo. V kontekstu trajnostnega razvoja se iščejo nove rešitve za premagovanje težav, s katerimi se soočajo mesta, pri čemer kot odlična praksa veljajo samooskrbna okolja, ki imajo mnoge pozitivne učinke na posameznika, družbo in okolje in tako pomembno prispevajo k večji trajnosti v mestih. V mestih pripomorejo k zagotavljanju prehranske varnosti, zmanjševanju okoljskega odtisa, nudenjem rekreacije, izobrazbe ter mnogih ekosistemskih storitev višajo kakovost bivalnega okolja, ohranjajo naravo in biotsko raznovrstnost, pripomorejo k boljšemu fizičnemu in duševnemu zdravju, saj nudijo tudi prostor za sprostitev in rekreacijo, kar je v skladu z mnogimi cilji trajnostnega razvoja Agende 2030. Samooskrba pa je lahko neuspešna – nepravilna zasnova in nepravilna/pomanjkljiva oskrba, še posebej zaradi pomanjkanja znanja in izkušenj na tem področju. Aktivnosti v okviru tega projekta so bile vezane na samooskrbna okolja. Sodelujoči so v okviru projekta načrtovali, oblikovali in izvedli kreativne in inovativne aktivnosti-rešitve za izzive na tem področju. V projekt je bila vključena tudi partnerska institucija (Kmetijski inštitut Slovenije), ki je s svojim znanjem in izkušnjami prispevala k dosegu cilja projekta. S projektom smo želeli doseči večjo ozaveščenost vključenih o okoljski trajnosti, ohranjanju biodiverzitete, o prednostih doma pridelane hrane, ohranjanju avtohtonih vrst semen, zmanjševanje vplivov na okolje, naravo, zaščito strateških naravnih virov (voda), ipd. 

V študentski projekt je je bila vključena Pedagoška fakulteta UL in Biotehniška fakulteta UL. 

Projektna skupina

Pri projektu so sodelovali naslednji študenti: 

• Nina Stropnik (UL PEF), 
• Tia Kralj (UL PEF), 
• Luka Močilnikar (UL BF), 
• Nejc Golob (UL BF), 
• Vid Zabukovec (UL BF) in 
• Petra Pantar (UL BF). 

Rezultati

Študenti, vključeni v projekt, so se seznanili s cilji Agende za trajnostni razvoj 2030. Skozi obdobje trajanja projekta so študenti, pod mentorstvom pedagoških mentorjev (dr. Matej Vošnjak in dr. Valentina Usenik) ter delovnega mentorja (dr. Zala Zorenč) načrtovali, razvijali in oblikovali ideje vezane na samooskrbo, kot pomemben vidik trajnostnega razvoja. Oblikovane ideje so bile zbrane v priročniku z naslovom »Samooskrbna okolja za trajnostno prihodnost – Priročnik za trajnostni način življenja« V oblikovanem priročniku, ki je bil izdan pri Založbi Pedagoške fakultete UL, je poudarek predvsem na ciljih Agende, ki so povezani s samooskrbo in sicer: 

• cilj 2: odprava lakote, 
• cilj 4: kakovostno izobraževanje,  
• cilj 11: trajnostna mesta in skupnosti, 
• cilj 12: odgovorna poraba in proizvodnja,  
• cilj 13: podnebni ukrepi,  
• cilj 14: življenje v vodi in  
• cilj 15: življenje na kopnem.  

Oblikovana je bila tudi zgibanka, ki je namenjena predvsem promociji priročnika in samooskrbe, kot pomembnega vidika trajnostnega razvoja, vsebuje pa nekaj ključnih informacij, križanko na temo trajnostnega razvoja in samooskrbe ter linke do priročnika, ki je dostopen tudi na spletni stani Založbe Pedagoške fakultete UL in nekaj interaktivnih strani.  

Študenti so pod mentorstvom izvedli predstavitev aktivnosti, ki so jih razvijali v okviru projekta (priročnika in njegove vsebine) za študente na Pedagoški fakulteti v okviru izbirnega predmeta »Dobre prakse za spodbujanje trajnostnega razvoja in zelenega prehoda«, ki je nastal v okviru projekta ULTRA (UL za trajnostno družbo), mehanizma »Načrt za okrevanje in odpornost (NOO)«, reforme visokega šolstva za zelen in odporen prehod. Prav tako so na osnovni šoli Litija za osnovnošolce – učence treh oddelkov 9. razreda – pri pouku biologije izvedli predstavitev projekta in priročnika. Prav tako so za učence pripravili praktične in interaktivne aktivnosti vezane na vsebino projekta – trajnostni razvoj in samooskrba, in sicer izdelava kalilnikov (gojenje alfalfa kalčkov), spoznavanje gojenja kalčkov preko kviza v skupinah, razvrščanje živil glede na rok uporabe, ipd. Študenti so učence spodbujali k trajnostnem razmišljanju, da začnejo razmišljati o tem, od kod prihaja njihova hrana, kaj je ogljični odtis in kako hrano, ki jo že imajo čim bolj racionalno porabijo, ipd. (spodaj fotografije iz delavnice v Osnovni šoli Litija). 

Slika 1: Študenta Luka Močilnikar (UL BF, levo) in Vid Zabukovec (UL BF, desno) na Osnovni šoli Litija.

Slika 2: Študenta Luka Močilnikar (UL BF, levo) in Vid Zabukovec (UL BF, desno) predstavljata vsebine na temo »Trajnostni načini prehranjevanja«

Slika 3: Študent Vid Zabukovec (UL BF) predstavlja osnovnošolcem Osnovne šole Litija trajnostne načine prehranjevanja.

Slika 4: Študentka Petra Pantar (UL BF) predstavlja osnovnošolcem Osnovne šole Litija način pridelave in gojenja kačkov, kot primer prehranske samooskrbe doma.

Slika 4: Študentka Petra Pantar (UL BF) in ostali predstavljajo osnovnošolcem Osnovne šole Litija načine gojenja in pridelave vrtnin doma, kot primer prehranske samooskrbe.