Razstava 3. letnika Oddelka za likovno pedagogiko 2023/24

Vljudno vabljeni na otvoritev

Razstave 3. letnika

Oddelka za likovno pedagogiko 2023/24,

ki bo v sredo, 6. 3. 2024, ob 11.15.

KIPARSTVO

Mentor: prof. spec. Mirko Bratuša

SLIKANJE

Mentor: doc. mag. Andrej Brumen Čop

RISANJE

Mentorica: doc. mag. Mojca Zlokarnik

RAZSTAVLJAJO:

Razstava bo na ogled od 6. 3. do 2. 4. 2024,

od ponedeljka do petka med 8. in 18. uro in v soboto med 8. in 14. uro.

MESEC KULTURE IN UMETNOSTI 2024 UL: https://www.uni-lj.si/v_ospredju/

KIPARSTVO

Mentor: prof. spec. Mirko Bratuša

Kiparska dela na tokratni razstavi 3. letnika Likovne pedagogike so plod raziskovalnega dela v 5. semestru študijskega leta 2023/24 oziroma raziskovanja temeljnih kiparskih problemov kot so vertikala – horizontala, gravitacija, material – tehnika, svetloba – senca in drugi. Skratka, zadali smo si skupno nalogo in jo rešili na individualen način. Hkrati smo se srečali z raznolikimi materiali in razvijali osebne likovne govorice. Posamezna avtorica / študentka je praviloma predlagala dve najbolj reprezentativni deli, za razstavo smo izbrali boljšo, ne glede na problemsko izhodišče. Postavitev kiparskega dela razstave, izvedena pri predmetu Kiparstvo 6, predstavlja dodaten skupinski izziv, s katerim so se razstavljavke srečale. Individualno nastala dela so morale postaviti oziroma vključiti v skupinsko, prostorsko celoto. Kot mentor menim, da je bilo delo pri predmetu Kiparstvo 5 v letošnjem letu uspešno, o kompetencah, ki smo jih dosegli, lepo pričajo razstavljena dela.

SLIKANJE

Mentor: doc. mag. Andrej Brumen Čop

Slikarska dela študentk tretjega letnika Likovne pedagogike so letos predstavljena v večjem sklopu kot doslej, ki je razvrščen tudi glede na kronologijo nastajanja. Razvrščenost razstavljenih del odraža nekakšen naravni red, po katerem so si med študijem sledila poznavanja zgodovinskih avantgard modernizma. To je bil čas velikih iznajdb, ki so pojem likovnosti razširile, odprle mnoge dotlej naznane poti in v končni fazi zahtevale novo likovno teorijo. Le ta se je formirala po 1. svetovni vojni na novo ustanovljeni umetniški akademiji Bauhaus, katere osnovni temelji veljajo in nam služijo še danes. Ittenov barvni krog, njegove izpeljanke in teorija so pomembna vodila, ki so nam v oporo v tem segmentu študija, ko se barvna paleta ”čisti“, svetlo temne odtenke sčasoma zamenjujejo toplo hladni barvni odnosi, linijski in točkovni znaki začenjajo dobivati svoje izrazitejše oblike in se tvorno vključujejo v barvne kompozicije. Spreminja se tudi odnos do slikovnega polja, ki v času impresionizma še zmeraj funkcionira kot nekakšno okno, v katerem so predmeti in figure razporejeni po principih linearne perspektive. V nadaljevanju že v času ekspresionizma nastopijo drugačni pogledi, slikovno polje postaja vse bolj svet zase, ki dopušča deformacije oblik in intenziviranje barv. Korenite spremembe nastopijo s prijemi analitičnega in sintetičnega kubizma, kjer so možni mnogi načini uvajanja drugačnih, večsmernih in nenavadnih gledanj na znane stvari. Členjenje formatov na divizionističen način lahko postane samozadosten način oblikovanja likovnega dogajanja na slikovni ploskvi in je eden od načinov približevanja abstrakciji. Futuristične tendence želijo na slikovnem polju sprožiti učinke gibanja, toda ta raznolika raziskovanja prekine svetovna vojna in sproži spet radikalno nove prijeme, ki se formirajo skorajda globalno, kar dandanes poznamo pod skupnim imenom dadaizem. Vzpostavljeni so pojmi, ki jih poznamo in uporabljamo še danes, v grobem razdeljeni na geometrične oblike abstrahiranja (suprematizem, konstruktivizem) ter mnoge izpeljanke počasnejšega abstrahiranja krajin in drugih prepoznavnih figur in predmetov v popolnoma organske improvizacije (Kandinsky). S temi izkušnjami so postavljeni trdni temelji za razumevanje in oblikovanje moderne slike, ki omogočajo nadaljnji razvoj in zadoščenje individualnim aspiracijam naših študentk.

RISANJE

Mentorica: doc. mag. Mojca Zlokarnik

Pri predmetu Risanje 5 in 6 se študentke in študenti spoznavajo s preteklimi, modernističnimi praksami in koncepti, da bi prepoznali in osvojili bogat razpon risarskih izraznih načinov ter v naboru usvojenih znanj lažje našli svoj osebni izraz.

Posebno zanimive risbe so nastale na temo nadrealizma, kjer so študentke ustvarjale skupinska dela. Medsebojna interakcija, bogata kreativna imaginacija in ustvarjalna svoboda, ki rezultira v skupnem izdelku, so tiste kvalitete, ki jih velja spodbujati tudi širše.