Plenarni predavatelji

 

 

Izr. prof. dr. Iztok Devetak je izredni profesor za kemijsko izobraževanje na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Njegovo raziskovalno delo obsega preučevanje poučevanja in učenja kemije na treh ravneh kemijskih pojmov (makroskopski, submikroskopski in simbolni) od osnovnošolskega do univerzitetnega izobraževanja. Raziskuje tudi vpliv poučevanja kemije v kontekstu, motivacije ter aktivnih oblik učenja in poučevanja naravoslovja. Preučuje uporabnost očesnega sledilca za pojasnjevanje kognitivnih procesov med učenjem kemije, razvoj razumevanja pojmov kemije okolja ter zdravstvenih kompetenc učiteljev. Bil je nacionalni vodja projekta PROFILES (Professional Reflection Oriented Focus on Inquiry-based Learning and Education though Science), ki ga je financiral 7. okvirni program EU in je trajal 4,5 let. Sodeloval je v številnih drugih raziskovalnih projektih. Bil je sourednik znanstvene monografije izdane pri založbi Springer z naslovom »Learning with Understanding in the Chemistry Classroom« in (so)avtor več kot 400 del od tega številnih člankov objavljenih v revijah indeksiranih v mednarodnih bazah ter poglavji v znanstvenih monografijah izdanih pri npr. Springerju, Ameriškem kemijskem društvu in Routledgu. Leta 2009 je bil Fulbrightov štipendist pri prof. dr. Diane Bunce v Washingtonu DC, ZDA. Dr. Devetak je član organizacije ESERA (European Science Education Research Association) in EuCheMS (European Association for Chemical and Molecular Sciences) Division of Chemical Education. Je predsednik Komisije za kemijsko izobraževanje pri Slovenskem kemijskem društvu ter predsednik predmetne komisije za pripravo in izbor nalog za nacionalno preverjanje znanja iz kemije. Že več kot 15 let sodeluje pri organizaciji kemijskega tekmovanja v okviru Zveze za tehnično kulturo Slovenije. Je glavni in odgovorni urednik revije CEPSj (Center for Educational Policy Studies) ter član uredniških odborov mednarodnih znanstvenih revij vključenih v mednarodne baze, kot so Chemistry Education Research and Practice, International Journal of Environmental and Science Education, and Eurasian Journal of Physics and Chemistry Education.

 

 

Prof. Dr. Damjana Drobne,   se je zaposlila na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani leta 1989 in je dvojna redna profesorica. Leta  2008 je ustanovila raziskovalno Skupino za nanobiologijo in nanotoksikologijo in od takrat naprej se ukvarja izključno s študijem interakcij med nanomateriali in biološkimi sistemi na različnih nivojih biološke kompleksnosti (od molekul do vretenčarskega organizma).  Njena skupina je ali je bila partnerica v dveh velikih raziskovalnih projektih 7.OP EU (NanoMile, NanoValid) in dveh  projektih Horizont 2020 (NanoFase in NANORIGO) ter v projektu Horizont 2020 ITN (Pandora). Skupina je bil ustanovna članica dveh nacionalnih centrov odličnosti (CO NAMASTE in CO NanoCentre). Od leta 2001 neprekinjeno vodi temeljne raziskovalne projekte, ki jih financira ARRS. Bila je mentorica več kot 20-im doktorskim kandidatom, od tega osmim mladim raziskovalcem. Skupaj z domačimi in tujimi raziskovalci je objavila več kot 140 izvirnih znanstvenih člankov z dejavnikom vpliva in številna poglavja knjigah. Prof. dr. Damjana Drobne je bila dolgoletna predsednica doktorske komisije na Biotehniški fakulteti, vodja znanstvene smeri biologija v doktorskem študiju Bioznanosti, soustanoviteljica znanstvene smeri toksikologija v doktorskem študiju Biomedicina in soustanoviteljica znanstvene smeri Nanoznanosti v okviru doktorskega študija Bioznanosti. V zadnjem času je aktivna v Slovenskem inovacijskem stičišču (SIS EGIZ) katerega namen je povezati industrijo in akademsko okolje. V okviru SIS EGIZ je bila leta 2017 pobudnica ustanovitve Slovenske nanotehnološke platforme.  Sedaj  koordinira njene dejavnosti.

 

 

Dr. Matej Huš je diplomiral iz kemije in doktoriral iz fizikalne kemije na UL FKKT. Zatem se je poldrugo leto podoktorsko izpopolnjeval na Fakulteti za fiziko na Tehniški univerzi Chalmers v Göteborgu na Švedskem. Sedaj kot znanstveni sodelavec dela na Odseku za katalizo in reakcijsko inženirstvo na Kemijskem inštitutu, kjer se ukvarja s teoretičnimi metodami za opis kemijskih reakcij na različnih katalizatorjih, ki obsegajo skoraj celoten periodni sistem. Kemijske procese pri katalizi raziskuje na nivoju kvantne mehanike, statistične termodinamike in fizikalne kemije. Na pedagoškem področju je zadolžen za kemijo na Tekmovanju iz naravoslovja za dijake 1. in 2. letnikov srednjih šol.

 

 

Izr. prof. dr. Franc Perdih je leta 1998 diplomiral na področju anorganske kemije in za diplomsko delo prejel študentsko Prešernovo nagrado Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. Leta 1998 se je kot mladi raziskovalec zaposlil na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. V okviru doktorskega študija se je eno leto (2000/01) raziskovalno izpopolnjeval na Tehniški univerzi Münchnu ter leta 2002 doktoriral na Univerzi v Ljubljani; v letu 2003 pa je odšel na enoletno podoktorsko izobraževanje na Kalifornijsko univerzo v Berkeleyju (ZDA). Leta 2008 postal docent, leta 2016 pa izredni profesor za področje anorganske kemije. Od leta 2012 je predsednik državne predmetne komisije za kemijo za splošno maturo. Leta 2013 je prejel Diplomo Študentskega sveta za najboljšega pedagoga na študijskem programu Kemijska tehnologija. Je sourednik slovenske znanstvene revije Acta Chimica Slovenica (2013–) ter član uredniških odborov revij Journal of Chemistry (2018–) in Macedonian Journal of Chemistry and Chemical Engineering (2019–). Bil je gostujoči profesor in vabljeni predavatelj v številnih državah (ZDA, Kitajska, Indija, Kambodža, Češka, Slovaška, Hrvaška, Madžarska). Od leta 2017 je terminološki svetovalec za področje kemije na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (Slovar slovenskega knjižnega jezika). Raziskovalno se ukvarja z vanadijevimi in cinkovimi spojinami z antidiabetičnimi lastnostmi, sintezno organokovinsko kemijo, supramolekularno kemijo in kristalno arhitekturo koordinacijskih in organskih spojin ter s kristalografijo.