Psihosocialna svetovalnica

 Psihosocialna svetovalnica za študentke in študente ter zaposlene na fakultetah Univerze v Ljubljani

trenutno deluje Psihosocialna svetovalnica le na daljavo!

Psihosocialna svetovalnica za študentke in študente ter zaposlene je namenjena vsem, ki se soočate z različnimi situacijami (na področju medosebnih odnosov, študija, ...), ob katerih se vam porajajo: 

• (vsakdanja) vprašanja, ki bi jih želeli »premleti« z nekom,
• stiske, neprijetna doživljanja,
• želje po razmisleku o nadaljnjih korakih (povezanih s konkretnim problemom, ali v življenju na sploh, osamosvajanju, partnerstvu itd.),
• potrebe po soočanju s preteklimi bolečimi izkušnjami,
• težave pri doseganje ciljev, problemi z  motivacijo, ipd. in bi si želeli nekaj narediti s tem,
• želje po izboljšanju komunikacije in medosebnih odnosov (partnerskih, odnosov z avtoritetami, starši,...), asertivnosti, ...

 V psihosocialno svetovalnico ste vabljeni tudi študentje/ke, ki bi si želeli z nekom razmišljati o različnih pogledih, vprašanjih, dilemah, nejasnostih glede (bodočega) profesionalnega dela ali vprašanjih, ki se vam pojavljajo tekom prakse, obiskov, soočanj … z uporabniki in institucijami (supervizija, koučing).

 Namenjena pa je tudi vsem, ki ste zgolj radovedni, ali pa bi želeli poklepetati o sebi, dobiti kakšno povratno informacijo o svojem delovanju...

 Pri tem vam zagotavljamo anonimnost, diskretnost in zaupnost (torej bo vse, o čemer boste spregovorili pri svetovanju, ostalo le med vama s strokovnjakom)!

 Kje?

Psihosocialna svetovalnica za študentke in študente ter zaposlene deluje na dveh lokacijah: na Pedagoški fakulteti (torki in četrtki) in na Zdravstveni fakulteti (četrtki). Praviloma izberete tisto lokacijo, ki vam je bližja in tisto svetovalko, s katero niste v nekem drugem odnosu (študijskem, poznanstvo…).

Kdo smo?

Na Pedagoški fakulteti se lahko obrnete na svetovalke:  Nina Mešl (nina.mesl@fsd.uni-lj.si), Mojca Šeme (mojca.seme@fsd.uni-lj.si), Tadeja Kodele (tadeja.kodele@fsd.uni-lj.si), Tatjana Verbnik Dobnikar (tatjana.verbnik@gmail.com) in Julija Pelc (julija.pelc@gmail.com).

Na Zdravstveni fakulteti se lahko obrnete na svetovalke/ce: Simona Prosen (simona.prosen@pef.uni-lj.si), Jana Rapuš Pavel (jana.pavel@pef.uni-lj.si), Tatjana Verbnik Dobnikar (tatjana.dobnikar@guest.arnes.si),  Anja Gruden (anja.gruden@pef.uni-lj.si), Mija M. Klemenčič Rozman (mija.klemencic@pef.uni-lj.si), Alenka Kobolt  (alenka.kobolt@guest.arnes.si)  in Tomaž Vec (tomaz.vec@pef.uni-lj.si), ki poleg pedagoškega dela v različnih oblikah opravljajo tudi svetovalno in (psiho)terapevtsko delo.

Ker smo usposobljeni na področju različnih specialističnih, svetovalnih in (psiho)terapevtskih šol in imamo raznovrstne izkušnje pri nudenju psihosocialne pomoči, zagotavljamo, da bomo lahko ustrezno pokrivali širok spekter pristopov in intervenc, ki jih študentke/je v različnih življenjskih situacijah in kontekstih potrebujete in hkrati znali prepoznati situacije, ko je nekoga potrebno usmeriti k drugim strokovnim profilom.

 Vendar naj poudarimo še enkrat: psihosocialna svetovalnica je namenjena tudi povsem vsakodnevnim, »običajnim« vprašanjem, razmislekom. V njej boste lahko to naredili neobremenjeno, v miru, s strokovnjakom, ki se bo v tistem času resnično posvetil le vam. Pri tem vam zagotavljamo anonimnost, diskretnost in zaupnost (torej bo vse, o čemer boste spregovorili v svetovalnici, ostalo le med vama s strokovnjakom)!

Kdaj?

Psihosocialna svetovalnica na Pedagoški fakulteti deluje 2 x tedensko ob torkih in četrtkih od 13.00 do 15.00 (izjeme so posebej označene) v 405.  

Kako priti?

Napišete mail tistemu, h kateremu želite priti in se tako dogovorite za termin, ki obema ustreza ali enostavno pridete (kar je manj priporočljivo, saj svetovalec/ka pogosto ni prost/a, se bosta pa dogovorila vsaj za prosti termin). Če slučajno ne morete priti na dogovorjeni termin, vas prosimo, da sporočite svojo odsotnost vsaj nekaj dni prej, da lahko termin izkoristi kdo drug!

Če zaradi zdravstvenega stanja ali zaprtja fakultete ne morete priti na svetovanje, se lahko s svetovalci dogovorite za svetovanje preko Skypea, Zooma ali podobnih orodij. Prosimo pa vas, da se za predvideni termin, način poteka svetovanja in pogoje predhodno dogovorite preko maila!

 Za zaposlene na fakultetah UL:

Svetovanje izvaja skupina strokovnjakinj/ov, usposobljenih na različnih področjih specialističnih, svetovalnih in (psiho)terapevtskih šol in z raznovrstnimi izkušnjami pri nudenju psihosocialne pomoči: Mija M. Klemenčič Rozman (mija.klemencic@pef.uni-lj.si), Tatjana Verbnik Dobnikar (tatjana.dobnikar@guest.arnes.si), Anja Gruden (anja.gruden@pef.uni-lj.si), Julija Pelc  (julija.pelc@gmail.com), Alenka Kobolt (alenka.kobolt@guest.arnes.si) in Tomaž Vec (tomaz.vec@pef.uni-lj.si).

vodja svetovalnice: dr. Tomaž Vec, spec. psih. svet.

Urnik svetovalnice na Pedagoški fakulteti 2020/21:

trenutno deluje Psihosocialna svetovalnica le na daljavo!

V SKZP so pripravili infografiko - iskalnik za čim hitrejše iskanje brezplačne pomoči in podpore v obdobju pandemije. 

Za otroke in mladostnike_ce: https://www.skzp.si/covid-19/kam-po-pomoc-otroci/

Za odrasle: https://www.skzp.si/covid-19/kam-po-pomoc-odrasli/

Organizirati se ob nastalih spremembah

Situacije velikih sprememb oz. izrednih razmer, v katerih se nahajamo, so situacije, na katere se ne moremo povsem vnaprej pripraviti. Ob njih se lahko soočamo z različnimi (nepričakovanimi) odzivi pri nas samih ali pri drugih. Velike spremembe so lahko tudi vir stiske in občutka kaosa. Včasih lahko že to, da o značilnostih odzivanja ljudi v izrednih razmerah nekaj malega vemo in da smo hkrati v stiku z aktualnim dogajanjem ter spremljamo aktualne usmeritve in priporočila, pomaga k organizaciji in ohranjanju upanja. S tem namenom ponujamo v branje naslednji zapis, ki je nastal kot odziv na opažene in izražene stiske in dileme ljudi v zadnjih nekaj dnevih.

-          Nenavadni odzivi so v takih situacijah običajni, četudi so morda nerazumljivi in jih ne pričakujemo. Morda smo presenečeni nad svojimi odzivi, nad odzivi naših bližnjih, nad odzivi širše okolice ... Če nas presenečajo naši lastni občutki in odzivi, jih lahko delimo z ljudmi, ki so nam blizu in podporni. Če takih ljudi nimamo v bližini, jih poiščimo. Če pri odzivih drugih opažamo pretiran strah, morda paniko, jih poskušajmo pomiriti in ponuditi stvarna dejstva ter krepitev občutka varnosti. Bodimo pozorni na ljudi, ki (zaradi svoje stiske) širijo nestrpnost do drugih. Tam še posebej mirno in vztrajno pojasnimo, da to težav ne bo rešilo in da s širjenjem nestrpnosti krepimo stisko pri drugih.

-          Razmislimo, kaj nam pomaga, da sami v čim večji meri ohranimo občutek varnosti. To so lahko drobna dejanja, kratki rituali (npr. vzpostaviti neko dnevno rutino, povezano z delom in domačimi opravki, pa tudi vzpostavljanje prijetnih rutin kot so obred pitja čaja/kave, ogled fotografij, pokriti se z mehko odejo, družabne igre ...), vsakdanji dogodki, spomini ... Vsakdo ima svoj seznam, poskusimo si ga razširiti. Tudi zadovoljiva mera spanja pripomore k ohranjanju občutka varnosti. Podpirajmo tudi druge, da bodo lahko zase opredelili, poiskali, udejanjali čim več (malih) stvari, dejanj, spominov, ritualov itd., ki prispevajo k večanju občutka varnosti.

-          Življenje – prilagojeno in z upoštevanjem zdravstvenih navodil – teče dalje. Ker so se zaprle večje institucije, ki v veliki meri določajo vsakdan (služba, vrtec, šola …), je nastal bolj ali manj neopredeljen prostor, ki ga je potrebno na novo opredeliti in strukturirati (kaj pomeni študij ali delo na daljavo, kako otrokom opredeliti čas za učenje, za igro, kako ohranjati povezanost z drugimi, kako -individualno- ostati fizično aktiven ...).

-          Strukturo oz. osmišljanje vsakdana si lahko opredelimo na različne načine. Pri tem so nam lahko v pomoč: dogovor o opravilih doma, (okviren) načrt o poteku dneva, možnost udejanjanja malih ritualov prek dneva, pred spanjem ... Predvsem pa ne pozabimo na načrtno vnašanje prijetnih rutin, dejavnosti ob katerih uživamo in se dobro počutimo!

-          Pri zajezitvi epidemije je pomembno, da smo čim bolj fizično izolirani, a v primerjavi z epidemijami iz (daljne) preteklosti imamo to srečo, da smo lahko virtualno zelo povezani. Ohranjajmo telefonske, virtualne medsebojne povezave, še posebej s tistimi, ki so fizično zaradi različnih razlogov (rizične skupine: starejši, bolniki, ljudje, ki živijo sami) še izraziteje izolirani. Občutek poveznosti z drugimi vzajemno krepi občutek varnosti.

-          Z otroki se pogovarjajmo o nastali situaciji stvarno IN prilagojeno njihovi starosti ter razvojni stopnji. Poskrbimo, da s svojimi občutki in informacijami prispevamo k njihovemu občutku varnosti. Na voljo je več virov priporočil, npr. http://www.glazer.si/unicef-kako-se-z-otrokom-pogovarjati-o-koronavirusu/, https://www.nytimes.com/2020/03/11/well/family/coronavirus-teenagers-anxiety.html, www.nijz.si/sl/kako-se-pogovarjati-z-otroki-o-koronavirusu-sars-cov-2-covid-19.

-          Aktivirajmo se, saj nam bo to omogočilo, da se organiziramo, prispevamo k dobrobiti vseh ter ohranjajmo medsebojno povezanost (tudi ta zapis je delno nastal v tej funkciji). Vzajemno podpiranje in dobrodelnost sta možna tudi prek različnih aplikacij, on-line skupin, virtualnih kontaktov s svojimi sošolkami/ci, sodelavkami/ci, sorodstvom, sosedsko mrežo ... Morda vprašanje, »kaj potrebuješ« ali pa »kaj lahko naredimo drug za drugega«, odpira nove možnosti vzajemnih podpor, projektov in skupnostnih akcij.

-          V kolikor je občutek, da smo ohromljeni, da je stiska prevelika in da v socialni mreži ni podpore v zadovoljivi meri ali načinu, poiščimo (strokovno) pomoč. Tudi ta je marsikje izvajana na daljavo, podatki dostopni na: https://www.nijz.si/sl/kako-obvladovati-stres-zmanjsati-obcutke-strahu-panike-in-zaskrbljenosti-zaradi-koronavirusa-covid. 

Seveda obstaja še množica možnih načinov, kako lahko skupaj prehodimo to obdobje. Naj v vzajemnosti in skupnostnem duhu nastajajo nove rešitve in negovanje upanja.

Ekipa Psihosocialne svetovalnice za študent(k)e

 http://www.pef.uni-lj.si/894.html