Odprta znanost

 

Evropska komisija je izdala smernice, ki pojasnjujejo pravila glede odprtega dostopa do recenziranih publikacij in znanstvenih podatkov, ki jih morajo upoštevati upravičenci pri izvajanju projektov, financiranih v okviru programa Obzorje 2020. Program Obzorje 2020 določa, da mora biti obvezna odprta dostopnost objav iz sofinanciranih projektov. Objava v OD je nujna za projekte, ki so sofinancirani iz programa PDF  EU Obzorje 2020 (angl.  Horizon 2020). Objavljena mora biti v repozitoriju.

 

Slovenija v odprti znanosti

 

Slovenija je na podlagi teh smernic leta 2015 sprejela  PDF Nacionalno strategijo odprtega dostopa za objave financirane iz javnih sredstev. Leta 2018 je pristopila v koalicijo za realizacijo Plana S, ki s 1. 1. 2020 predvideva popolne in takoj odprte znanstvene objave iz javnih sredstev.

 

V skladu z Nacionalno strategijo odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015–2020, "morajo upravičenci skladno z veljavnimi pravili, sprejetimi na podlagi izvedbenih dokumentov, zagotoviti odprti dostop do vseh recenziranih znanstvenih člankov, ki se nanašajo na raziskovalne rezultate". Sprejet je tudi  PDF Akcijski načrt izvedbe nacionalne strategije odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015‒2020, ki opredeljuje ukrepe/aktivnosti, kazalnike, nosilce in sodelujoče, roke in finančne vire za izvedbo določil Nacionalne strategije odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015‒2020 in prinaša predloge strategij in politik, ki bo uredil področje dostopa do raziskovalnih podatkov financiranih z javnimi sredstvi.

 

Plan S

 

Plan S služi načrtu odprtega dostopa, ki ga je 4. septembra 2018 objavila družba Science Europe. Gre za pobudo konzorcija  "cOAlition S", ki so ga ustanovili Evropski raziskovalni svet in glavne nacionalne raziskovalne agencije ter financerji iz enajstih evropskih držav. Načrt zahteva, da znanstveniki in raziskovalci, ki imajo koristi od raziskovalnih organizacij in institucij, ki jih financira država, objavijo svoje delo v revijah z odprtim dostopom, ki so na voljo vsem do leta 2020. Pobudo cOAlition S je podprla tudi Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS). Vsebinsko in časovno je v veliki meri skladna z Nacionalno strategijo odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015‒2020.

 

Načrt je razdeljen na več načel. Ključno načelo določa, da je treba do leta 2020 raziskovanje, ki se financira z javnimi nepovratnimi sredstvi, objaviti v revijah ali platformah z odprtim dostopom.

 

Ostala načela si sledijo po naslednjem vrstnem redu:

  • avtorji morajo obdržati avtorske pravice na svojih publikacijah, ki jih je treba objaviti pod licenco, kot je Creative Commons;
  • člani koalicije morajo vzpostaviti trdne kriterije in platforme z odprtim dostopom;
  • pristojbine za objavo bi morali kriti financerji ali univerze, ne posamezni raziskovalci;
  • pristojbine za objavo bi morale biti standardizirane in omejene; univerze, raziskovalne organizacije in knjižnice morajo uskladiti svoje politike in strategije;
  • za knjige in monografije se lahko časovni načrt podaljša po letu 2020;
  • odprti arhivi in repozitoriji so priznani zaradi njihovega pomena;
  • hibridni časopisi odprtega dostopa niso v skladu s ključnim načelom;
  • člani koalicije bi morali spremljati in sankcionirati skladnost.

 

Avtorske pravice avtorjev v OD

 

Avtor lahko izbira med dvema načinoma zaščite avtorskih pravic:


Prosti dostop (gratis ali free open access): celotno besedilo članka je brezplačno dostopno na svetovnem spletu, vsebina je varovana z določili avtorskega prava, značilnimi za naročniške znanstvene revije (avtor materialne avtorske pravice prenese na založnika).


Odprti dostop (libre open access): celotno besedilo članka je brezplačno dostopno na svetovnem spletu. Avtor je obdržal materialne avtorske pravice in založniku dovolil objavo (licence to publish) v odprto dostopni znanstveni reviji ali v hibridni naročniški reviji. Dovoljena in nedovoljena uporaba članka je označena z licencami Creative Commons.

 

 Creative Commons je gibanje, ki avtorjem/ustvarjalcem ponuja zelo enostavna in prosto dostopna orodja, s katerimi lahko avtorji/ustvarjalci svoja dela ponudijo javnosti tako, da jih zaznamujejo s svoboščinami v skladu, s katerimi želijo, da dela svobodneje krožijo med uporabniki, vendar tako, da na njih vseeno zadržijo vse tiste pravice po avtorskem pravu, za katere menijo, da jih na delih morajo zadržati.

 

Odprti dostop

 

Odprto in prosto dostopne znanstvene revije se glede preverjanja kakovosti rokopisov, predloženih v objavo, ne razlikujejo od naročniških znanstvenih revij (rokopisi gredo skozi recenzentski postopek). Odprtodostopne revije omogočajo dostop do člankov brez plačila naročnine in uporabljajo avtorskopravni model, v skladu s katerim avtor obdrži materialne avtorske pravice (npr. licence Creative Commons).

 

Zlati odprti dostop ali objava v odprto dostopni reviji predvideva, da je članek odprto dostopen takoj ob objavi pod okriljem licenc. Avtorji zadržijo materialne avtorske pravice, v repozitorij je lahko shranjen objavljeni članek; licenca CC-BY dovoljuje shranitev založnikove datoteke objavljenega članka v repozitorij, kjer je vsebina dostopna takoj. Stroške objave odprtega članka plača avtor, uporabniki pri tem nimajo stroškov. Sredstva za objavo odprtega članka lahko avtorju zagotovijo matična raziskovalna organizacija, financer raziskave ali druga organizacija; lahko pa jih v okviru svoje poslovne politike zagotovi tudi založnik.

V okviru zlatega odprtega dostopa govorimo tudi o hibridnih revijah, t. j. naročniških znanstvenih revijah v elektronski obliki, ki avtorjem ob plačilu omogočajo takojšnjo odprto ali prosto dostopnost posameznih člankov. Sredstva avtorju zagotovita njegova organizacija ali financer raziskave. Avtor obdrži materialne avtorske pravice za takoj odprto dostopni članek (npr. z licencami Creative Commons) v sicer naročniški znanstveni reviji.

 

Zeleni odprti dostop ali samoarhiviranje v repozitorij predvideva, da avtor ob upoštevanju avtorskih pravic pred, ob ali po objavi članka arhivira končni recenzirani rokopis (angl. »postprint«) ali objavljeni članek v odprto dostopni repozitorij. Če je avtor za objavo v naročniški znanstveni reviji materialne avtorske pravice prenesel na založnika, mu mora slednji dovoliti shranitev recenziranega članka v avtorjevi končni obliki v repozitorij. Zaradi založniških zahtev kot nosilcev materialnih avtorskih pravic lahko avtor dostop do vsebine članka časovno zamakne z embargom.

 

 

 

Sherpa Romeo

 

Različni založniki imajo glede odprtega dostopa različne politike.  SHERPA RoMEO je spletni vir, ki zbira in analizira pravilnike odprtega dostopa založnikov in ponuja povzetke dovoljenj za samoarhiviranje. Na portalu SHERPA/Romeo je seznam politik založnikov glede shranjevanja objav v prostem ali odprtem dostopu. Založniki so razdeljeni po barvah glede na to, katero verzijo članka lahko arhiviramo v repozitorij.


Primer: V iskalno polje Sherpa Romeo vpišemo naslov periodične publikacije, npr. Journal of Special Education) in preverimo dovoljenja založnika za njegovo objavo. V tem primeru gre za »zeleno« revijo, kar pomeni, da avtor lahko v odprtem dostopu objavi svoj »preprint« (avtorjeva varianta znanstvenega članka, navadno že sprejetega za objavo v časopisu, toda še pred recenzentskim postopkom), »postprint« (že recenziran znanstveni članek v svoji dokončni obliki pred objavo), ne pa založniške objavljene PDF različice.

 

 

 

 

Načela FAIR

 

V okviru objavljanja v OD z namenom olajšati iskanje znanstvenih podatkov so pomembna načela  FAIR, ki jih je potrebno upoštevati pri objavah podatkov o raziskavah, algoritmih, orodjih, delovnih tokovih, protokolih, storitvah in drugih vrstah digitalnih raziskovalnih objektov.
Izvajanje načel FAIR mora biti pragmatično in mora zajemati vse štiri dimenzije:

  • najdljivost (findability),
  • dostopnost (accessibility),
  • interoperabilnost (interoperability) in
  • ponovno uporabnost (reusability).

 

Citiranje

Odprte znanstvene objave so takoj dostopne v celotnem besedilu, bolj brane in uporabljane. Posledično se poveča citiranost kakovostnih, relevantnih in izvirnih znanstvenih objav.
Faktor vpliva (impact factor), ki se pogosto uporablja kot primarni parameter, s katerim primerjamo znanstvene rezultate posameznikov in institucij, ima kot orodje za ocenjevanje raziskav številne pomanjkljivosti:

  • porazdelitve citatov v revijah so zelo razpršene,
  • lastnosti faktorja vpliva so specifične za posamezno področje,
  • mogoče ga je urediti z uredniško politiko in
  • podatki, uporabljeni za izračunavanje dejavnikov vpliva, niso niti pregledni niti javno dostopni.

 

Priporočila Deklaracije o vrednotenju raziskovalnega dela ( DORA) zato predlagajo, da se uporablja naslednje spremembe pri vrednotenju :

  • potrebo po odpravi uporabe časopisnih meritev, kot so dejavniki vpliva na časopis, pri financiranju, imenovanju in napredovanju,
  • potrebo po presoji raziskav o lastnih zaslugah in ne na podlagi revije, v kateri je raziskava objavljena in
  • potreba po izkoriščanju priložnosti, ki jih ponuja spletno objavljanje (kot so sproščanje nepotrebnih omejitev števila besed, številk in referenc v člankih ter raziskovanje novih kazalnikov pomena in vpliva). 

 

Več:  https://www.openaccess.si/.

www.pef.uni-lj.si uporablja piškotke. Več informacij Zapri