Katalogizacija v knjigi - ClP Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 808.61/.62-07(075.2) VLAŠIĆ-Gvozdić, Mila Vadnica hrvatskega ali srbskega jezika v slovenskih osnovnih šolah: metodične enote 1-[4] / Mila Vlašič-Gvozdič; [ilustrirala Roža Piščanec]. - [19. ponatis].- [Ljubljana] : Mladinska knjiga, 1991 I. GVOZDIĆ, Mila Vlašić Učbenik je potrjen z odločbo republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje št ev . 610-12/68 z dne 19. 7.1968. Strokovni recenzenti: dr. Vatroslav Kalenić, Zora Serše, pred. uč., Janez Sivec, prof., za enote 1-3; dr. Mate Šimundić, Zora Serše in Janez Sivec za enoto 4 Akcentuiral Dinko Vukelič, prof. Prenovljeno izdajo so pregledali: Nana Cajhen, dr. Milan Dolgan, Barica Marentič-Požarnik, dr. Vlado Pandžic, dr. Mate Šimundic Ilustrirala akademska slikarka Roža Piščanec | Učbenik je potrjen z odločbo republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje štev. 610-20/70 z dne 6. 10. 1970. Strokovni recenzenti: prof. dr. Mate Šimundič, pred. učiteljica Zora Serše in prof. Janez Sivec Akcentuiral prof. dr. Mate Šimundić Ilustrirala akademska slikarka Roža Piščanec Prenovljeno izdajo so pregledali: Nana Cajhen, dr. Milan polgan, dr. Barica Marentič-Požarnik, dr. Vlado Pandžič, dr. Mate Simundić |
39 KAKO SE PIŠE PJESMA O DOMOVINI Potraži
riječi koje voliš, Neka
to budu obične riječi, Kao
da hodaš ulicom nepoznata imena, Kao da s planine gledaš visoko nebo. Ujutro,
pod suncem, uveče i noću Ima
toliko riječi da se to kaže Ne
ćeš pogriješiti, Ipak, ustani kad izgovaraš njeno ime. Pjesma
o domovini pjeva se stojeći, ZVONIMIR
GOLOB | 93
OPOMENA Čovječe pazi da ne ideš malen ispod zvijezda! Pusti da cijelog tebe prođe blaga svjetlost zvijezda! Da ni za čim ne žališ kad se budeš zadnjim pogledima rastajo od zvijezda! Na svom koncu mjesto u prah prijeđi sav u zvijezde! HERCEGOVINA Pod zvijezdama su legla brda i poljem niske razbacane kuće Iz plave tame stabla strše Na cesti više nikog nema Cesta stala sa zaronjenom glavom u mrak bezglasne doline U noći stabla maknuti se neće Tek nebom sporo i bez šuma koračanje zvijezda ANTUN BRANKO ŠIMIĆ |
![]() HRVATSKA - Koprivnica Studirao je filozofiju, englesku, rusku
i jugoslavenske književnosti. Bio je bibliotekar, uređivao časopise
i antologije. S nekoliko pjesnika i kompozitora osniva grupu Studio
64, koja je stvorila i afirmirala »zagrebačku školu šansone«.
Sudjelovao na festivalima šansone. Izdao dvadesetak gramofonskih
ploča. Kao fotograf primi o je mnoge nagrade. Priredio samostalne
izložbe.
RAZGOVOR Tiho pročitaj u sebi pjesmu i
razmišljaj o njoj.
IZRAŽAVANJE I STVARALAŠTVO IZBOR PO ŽELJI 1.Nauči izražajno čitati pjesmu.
NEPO ZNATE RIJEČI šanson - popevka
pogriješiti - narediti
napako, zmotiti se 117 | ![]() BOSNA I HERCEGOVINA - Drinovci Jedan je od najvećih hrvatskih pjesni:ka. Njegova poezija li svojoj dubini nosi pravo lice stvarnosti, utkana je li škrti kamen zapadne Hercegovine na kome su žuljave ruke stvorile plod duhana i vinove loze. Za svoga života izdao je knjigu Preobraženje i pokreće književne listove Vijavica, Književnik i Juriš. Prerano je njegovo stvaralaštvo bilo prekinuto. Umro je u Zagrebu, li bolnici za tuberkulozne. U počast pjesniku, u svibnju 1970. kada se navršilo 45. godina od njegove smrti, održani su prvi Šimićevi susreti, pjesnička manifestacija u njegovu rodnom mjestu. Antun Branko Šimić svojim je djelom pokazao da nije išao malen ispod zvijezda i nama je ostavio tu poruku. RAZGOVOR Protumačite misao iskazanu ovim stihovima: Ćovječe pazi da ne ideš malen ispod zvijezda! Našto pjesnik opominje čovjeka? Koja je njegova dužnost? Što treba čovjek činiti da ne ide malen ispod zvijezda? Kada kažemo za čovjeka da živi i poslije smrti? Porazmisli o pjesmi. Razmišljaš li već sada o sebi? Šta ćeš raditi kada porasteš? Hoće li tvoje djelo koristiti drugima? Želiš li da se tebe sjeća mlađi rod? Kako sada vršiš svoj rad? IZRAŽAVANJE I STVARALAŠTVOIZBOR PO ŽELJI 1. Naučite pjesmu Opomena napamet. 2. Recitirajte pjesmu. 3. Sa,stavite govornu vježbu: I JA ĆU DATI OD SEBE SVE ŠTO MOGU. ŽELIM ŽIVJETI DA BIH KORISTIO DRUGIMA. 4. Pročitajte pjesmu Hercegovina. Prema njezinom prvom dijelu sastavite u stihu ili u prozi MOJ ZA VJČAJ. NEPOZNATE RI]EČI stršiti – štrleti zaronjen - potopljen 245 |
56 SPISATELJICA ZOFKA KVEDROVA - DEMETROVIĆ O SVOJIM KĆERKAMA VLADKI, MITKI I MIRICI Djeca se brzo otrgnu od roditelja. Čim se postave na noge odoše u svijet, u život. Vladka je vec velika, skuplja biljke za herbarij i dobro poznaje, bolje nego ja, sve gradove Balkanskog poluotoka, kao i stare bogove egipatske, grčke, rimske i germanske. Već je samostalna, samo ponekad se prisjetim da je bila mala, maleckana kao Mirica sada. A Mitka - prava mala ulizica, samo grljenje i milovanje - i Mia je također već velika. Čak i Mirica raste brzo, prebrzo, čini mi se kao da su mi je jučer položili u ruke, a već je prošlo devet meseci. Smije se, kikoce, sve nas već poznaje. I ona se takoder trga od mene ... Zdrava je, okrugla, dobrovoljna i mila. Pa šta, to nije ništa. Voljela bih ti dati, draga Zdenka, malo njenoga smijeha, njenoga srebrnog smijeha, što je tako radostan kao zveckanje praporaka lijepoga zimskog dana. Odlomak iz knjige VLADKA MITKA MIRICA Prevela M. V. G. MOJA MAJKA ZOFKA KVEDROVA
|
100
SUNCU IDEM USUSRET
»Bih
li mogla biti još ljepšom?« Razmišljala je dugo djevojčica o
tome. Ako bi mi se sunce približilo, dosegla bih svu svoju ljepotu.
I ostavi svoje najdraže: roditelje, prijateljicu, školske drugove i
uputi se suncu ususret. Iz priče Devojčica i sunce Prevela Mila Vlašić Gvozdić ELA PEROCI |
![]() SLOVENIJA - Ljubljana
Spisateljica Zofka Kvedrova je puno voljela svoje tri kćeri. Kako je predstavila najstariju - Vladku? Kako srednju - Mitku? Kako najmladu - Miricu? Kakvog su uzrasta bile po tvome mišljenju? Po čemu to zaključuješ? Imaš li s koj om od njih nešto zajedničko? Za svaka je dijete njegova majka najljepša. Ispričaj nam kako je Mirica kao predškolsko dijete doživljavala svoju majku. IZRAŽA V ANJE I STV ARALAŠTVO IZBOR PO ŽELJI 1.Pažljivo u sebi pročitaj oba teksta. 2.Reci nam nešto lijepo o svojoj majci. Opiši njezin lik. 3.Ako imaš sestru, opiši njezin lik. Kako se slažete? 4.Ako imaš brata, opiši njegov lik. Kako se slažete? 5.Ako nemaš ni sestru ni brata - kakvu sestru želiš? 6.Ili možda više voliš brata. Zašto? Objasni nam. NEPOZNATE RIJEČI Ako u lekciji pronadeš koju nepoznatu riječ, upiši je i potraži njezino značenje zajedno sa tvojim školskim drugovima. 155 | ![]() SLOVENIJA - Sv. Križ kod Rogaške Slatine Izrazita predstavnica fantastične priče u nas. Vješta u izražavanju. Jednostavnim, skromnim sredstvima ostvarila je ljepotu. Gradi svijet blizak djetetu. Omiljena je medu mladima. Piše i za odrasle. Mnogo je njezinih radova prevedeno na strane jezike. RAZGOVOR O čemu je dugo razmišljala
djevojčica? IZRAŽA VANJE I STVARALAŠTVO 1.Čitajte štivo. NEPOZNATE RI JEČI u susret - naproti,
nasproti
sićušna - drobčkena, majhna 259 |
![]() |
------------------------------------------------------------------------------------------
NAŠI RAZGLEDI 11. V. 1973
Metodično zgleden učbenik
Objavljamo prevod članka, ki zelo pozitivno ocenjuje nov slovenski učbenik (vadnica, delovni zvezek, priročnik) srbohrvaščine za osnovno šolo. Napisal ga je Blagoje Živković; izšel je v beograjskem časopisu Prosvetni pregled. Blagoje Živković je kritik tega časopisa. Mila Vlašić-Gvozdičeva, avtorica učbenika, je strokovni sodelavec Pedagoške akademije v Ljubljani.
Dvakrat smo pisali, kako se pasnica Miia Vlašič-Gvozdićeva trudi, da bi slovenskemu osnovnošolcu priljubila srbohrvaški jezik. In spet pišemo. In izražamo veliko zadovoljnost in priznanje, ki ga zasluži ta pridna, vztrajna, predvsem pa kvalificirana delavka, prizadevajoča si, da bi se Slovenci zbližali s Srbi in Hrvati na osnovi učenja njihovega jezika.
Metodične enote, prej objavljane v petih posebnih zvezkih, se zdaj nudijo učencu in učitelju slovenske osnovne šole v eni knjigi - Srbohrvatska vadnica. To je dobro premišljena in za-, okrožena celota, dopolnjena s primernimi fotografijami mest in s slikami narodnih noš iz vseh delov naše domovine.
Če v celoti pregledamo to občudovanja vredno delo, priznamo, da je Mila Vlašić-Gvozdićeva z uspehom, ki vzbuja spoštovanje, obvladala vrsto težav, ko v okviru sto lekcij podaja osnove knjižnega jezika Srbov in Hrvatov, ko približa slovenskim otrokom najlepše tekste, najbolj izbrane književne stvaritve v srbohrvaškem jeziku. Tako učencu kot učitelju ni lahko, ko je treba v sto lekcijah obdelati dve pisavi, dve knjižni govorici in sploh vse, kar omogoča, da se razume in uporablja sorodni, bratski jezik. To je v tej lepo komponirani vadnici doseženo s pomočjo dobro vodenih pogovorov in premišljenih nalog. Omenimo naj tudi, da vsako novo lekcijo spremlja razlaga neznanih besed in izrazov. Nauk o jeziku, slovnica, uvajanje v živo govorico Srbov in Hrvatov - to je dosežek, o kateram se lahko govori s polnim priznanjem tudi zato, ker nič bistvenega ne manjka in ker je upoštevan didaktični princip o postopnosti, pri čemer je vsa snov obdelana ob tekstih. Tako se še bolj razloči vrednost tega enkratnega učbenika.
Še enkrat moramo priznati in poudariti vlogo profesorja Dinka Vukelića in profesorja dr. Mata Šmunđića, ki sta uspešno akcentuirala ,vsa knjževna besedila vadnice.
Vadnico spremlja in je njen sestavni del Delovni zvezek za pouk srbohrvatskega jezika. Je kratek, zžet. Razdeljen je naravno na pet delov. Omogoča ne le popolno kontrolo glede znanja učne snovi, temveč spodbuja učenca tudi k samostojnemu delu.
Priročnik za učitelje . srbohrvatskega jezika v slovenskih osnovnih šolah učitelja vodi od prve do zadnje lekcije Vadnice. Zasluži posebno priznanje. Avtorica na začetku opozarja učitelja, da uvajajoč učenca v srbohrvaški jezik, ne poučuje tujega jezika, temveč jezik, ki je materinemu najbolj soroden. Prav tako pravilno napoti učitelje v uporabo avdiovizualnih pripomočkov, s tem da k učbeniku kot sestavni del spadajo gramofonske plošče.
V prvem delu Priročnika je vsestransko razčlenjena vsaka učna enota, pri čemer so podana, konkretna navodila. Navodila zajemajo tudi delovni zvezek. Tako učitelj dobi strokovno in metodično pomoč, da lahko popolnoma izkoristi vse možnosti, ki jih vsebuje vadnica, če so na razpolago ustrezna učna sredstva. Drugi del Priročnika ima naslov Iz metodike pouka srbskohrvatskega jezika. Avtorica govori posebej o sodobnem pouku srbohrvaškega jezika v slovenski osnovi šoli, navaja načela po katerih je učna snov izbrana in razporejena. Nadaljuje nato s pogovorom o obsegu učne snovi, pri čemer se posebno ukvarja z navodili za govorne vaje, nato razpravlja o širjenju besednega zaklada, o metodičnem postopku pri pouku začetnega branja in pisanja, v branju in ponavljanju tekstov, o metadiki obravnave pesmi, o dramatizaciji o domačem branju in seminarskih vajah. Zelo instruktivno je, da je na koncu seznam filmov, diafilmov in gramofonskih plošč. Tudi je opomba, da so v pripravi posebne gramofonske plošče, ki bodo sestavni del Vadnice, Čeprav smo se vsebine Priročnika komaj dotaknili, je jasno, kako koristen je učitelju srbskohrvatskega jezika v slovenski osnovni šoli.
Mila Vlašić-Gvozdić je s svojo Vadnico, z Delovnim zvezkom in s Priročnikom napravila velik korak. To je najbolje zamišljen in najučinkoviteje izveden posel v metodični literaturi v jugoslovanskem merilu. Avtorici je v vseh treh knjigah stala ob strani nadarjena umetnica, akademska slikarka Roža Piščanec. Mladinska knjiga je poskrbela, da je dobil trud te ugledne pesnice in pridne pedagoške delavke dostojno zunanjo poidobo.
-------------------------------------------------------------------------------
PEDAGOŠKA FAKULTETA V MARIBORU
Oddelek za slovanske jezike
Dr. Mate ŠIMUNDIĆ
Dne, 1. novembra 1991
Mnenje o Vadnicah hrvatskega ali srbskega jezika in Delovnem zvezku
Pedagoško in metodično delo prof.
Mile Vlašič, Gvozdit mi je v celoti poznano. Spremljam ga že več
kot četrt stoletja. Na svoj način sem v njem tudi sodeloval, ker
sem akcentuiral nekatere njene vadnice in strokovo ocenil eno izmed
njih. K temu dodajam, da prav toliko časa poučujem hrvatski ali
srbski jezik na Pedagoški akademiji oziroma Pedagoški fakulteti v
Mariboru in poznam problematiko poučevanja hrvatskega a1i srbskega
jezika v slovenskih osnovnih šolah in na univerzi.
Sedaj imam pred seboj Zadnjo izdajo (
1991 ) njenih učbenikov, in sicer: Vadnico hrvatskega ali srbskega
jezika v slovenskih osnovnih šolah - metodične enote 1-4; Vadnico
hrvatskega ali srbskega jezika v slovenskih osnovnih šolah -
metodična enota 5 za fakultativni pouk; Delovni zvezek za pouk
hrvatskega ali srbskega jezika v slovenskih osnovnih šolah. Opozoril
bi na naslednje:
1.Prof. Mila Vlašić Gvozdićeva
neprekinjeno spremlja razvoj pedagoško-metodične stroke v domačem
in evropskem prostoru.
S svojim delom v ničemer ne zaostaja
za njihovimi sodobnimi tokovi. Rezultat tega so vidne novosti v
vsaki novi izdaji učbenikov. To pomeni: biti in ostati vedno mlad,
dojemljiv
za novosti in biti sposoben žrtvovati
staro, bolj ali manj zastarelo za novo, sodobno. Lahko trdim, da so
njeni učbeniki na sodobni evropski pedagoško-metodični ravni.
Ob odličnem poznavanju hrvatskega
ali srbskega jezika (rojene Hercegovka), prof. Mile
Vlašić Gvozdićeva prav tako dobro obvlada tudi slovenski jezik.
Kontrastnost je v tem primeru njena boljša stran. Prav tako ne
pozablja ne podajanje ekavskih in ijekavskih besedil, da bi tako
slovenski učenci celoviteje spoznali hrvatski ali srbski jezik
oziroma hrvatski in srbski. Tako je prvih sedem vaj v celoti
ekavskih, kar je bližje slovenskemu jeziku. Tako je primerjalne
metoda ena izmed rdečih niti skozi vse omenjene učbenike. Tudi
slovnica je razložena z aktivnim in primerjalnim postopkom - od
lažjega k težjemu. Zahvaljujoč temu učenci komaj čutijo, da se
hkrati učijo slovnice hrvatskaga ali srbskega jezika.
Dodati je treba, da avtorica temeljito
pozna, hrvaško, srbsko, črnogorsko, makedonsko, slovensko ter
evropsko književnost za mladino. To se najbolje vidi iz izbranih
beril, sej niti. za eno ne morem trditi, da ni primerno.
Delovni zvezek je koristen in nujen pripomoček, brez katerega metodične enote niso celota. Učencem nudi širino in jih spodbuja k večji samostojnosti in ustvarjalnosti. Delovni zvezek je zares nenadomestljiv učni pripomoček. Učenec začne svoje delo ob vadnici in ga konča ob delovnem zvezku. Če je morda ob prvem še lahko pasiven, drugi zahteva njegovo samostojno delo in razmišljanje. Predvsem je pomembno, da je Delovni zvezek grajen po načelu postopnosti v pridobivanju pisnega in ustnega znanja o hrvatskem ali srbskem jeziku.
------------------------------------------------------------------------------------------------
Mila Vlašić-Gvozdić, avtorica osnovnošolske Vadnice in didak- tičnega kompleta za pouk hrvat- skega ali srbskega jezika, pesnica, dolgoletna učiteljica in profesori- ca srbskega in hrvaškega jezika na pedagoški akademiji v Ljubljani, o pobudi in polemiki za izgon "srbščine iz slovenskih osnovnih šol: Hudo mi je. Vprašanje o ukinitvi hrvatskega ali srbskega jezika je izrazito politične narave in se vanj ne želim spuščati. Niti Vadnica niti navodila za učitelje in sploh celo- ten predmet ni zamišljen kot | "NIKOGAR NISEM ŽELELA POSRBITI!" venkinim rođendanom", namesto "Pionirskega lanca" sem uvedla "Prijateljski lanac" ipd. In v Vadni- ci je celo več hrvaških kot srbskih Tekstov. Ko sem Vadnico pisala, sem mislila na otroke. Pisala sem jo za otroško psiho. Za radost. Za ljubezen. Za razumevanje. Sem hercegovska Hrvatica. Slo- venija pa je moja druga domovina že več kot 35 let. Posvetila sem ji vsa svoja najbolj ustvarjalna leta. Vadnica je nastala izključno na podlagi mojega raziskovalnega dela na slovenskih šolah, s sloven- skimi otroki in zanje, za njihove občutljive otroške duše. Nikoli ni- sem želela nikogar posrbiti.
|
----------------------------------------------------------------------------------------------