------------------------------------------------------------------------------------------

NAŠI RAZGLEDI                                  11. V. 1973

Metodično zgleden učbenik

Objavljamo prevod članka, ki zelo pozitivno ocenjuje nov slovenski učbenik (vadnica, delovni zvezek, priročnik) srbohrvaščine za osnovno šolo. Napisal ga je Blagoje Živković; izšel je v beograjskem časopisu Prosvetni pregled. Blagoje Živković je kritik tega časopisa. Mila Vlašić-Gvozdičeva, avtorica učbenika, je strokovni sodelavec Pedagoške akademije v Ljubljani.

Dvakrat smo pisali, kako se pasnica Miia Vlašič-Gvozdićeva trudi, da bi slovenskemu osnovnošolcu priljubila srbohrvaški jezik. In spet pišemo. In izražamo veliko zadovoljnost in priznanje, ki ga zasluži ta pridna, vztrajna, predvsem pa kvalificirana delavka, prizadevajoča si, da bi se Slovenci zbližali s Srbi in Hrvati na osnovi učenja njihovega jezika.

Metodične enote, prej objavljane v petih posebnih zvezkih, se zdaj nudijo učencu in učitelju slovenske osnovne šole v eni knjigi - Srbohrvatska vadnica. To je dobro premišljena in za-, okrožena celota, dopolnjena s primernimi fotografijami mest in s slikami narodnih noš iz vseh delov naše domovine.

Če v celoti pregledamo to občudovanja vredno delo, priznamo, da je Mila Vlašić-Gvozdićeva z uspehom, ki vzbuja spoštovanje, obvladala vrsto težav, ko v okviru sto lekcij podaja osnove knjižnega jezika Srbov in Hrvatov, ko približa slovenskim otrokom najlepše tekste, najbolj izbrane književne stvaritve v srbohrvaškem jeziku. Tako učencu kot učitelju ni lahko, ko je treba v sto lekcijah obdelati dve pisavi, dve knjižni govorici in sploh vse, kar omogoča, da se razume in uporablja sorodni, bratski jezik. To je v tej lepo komponirani vadnici doseženo s pomočjo dobro vodenih pogovorov in premišljenih nalog. Omenimo naj tudi, da vsako novo lekcijo spremlja razlaga neznanih besed in izrazov. Nauk o jeziku, slovnica, uvajanje v živo govorico Srbov in Hrvatov - to je dosežek, o kateram se lahko govori s polnim priznanjem tudi zato, ker nič bistvenega ne manjka in ker je upoštevan didaktični princip o postopnosti, pri čemer je vsa snov obdelana ob tekstih. Tako se še bolj razloči vrednost tega enkratnega učbenika.

Še enkrat moramo priznati in poudariti vlogo profesorja Dinka Vukelića in profesorja dr. Mata Šmunđića, ki sta uspešno akcentuirala ,vsa knjževna besedila vadnice.

Vadnico spremlja in je njen sestavni del Delovni zvezek za pouk srbohrvatskega jezika. Je kratek, zžet. Razdeljen je naravno na pet delov. Omogoča ne le popolno kontrolo glede znanja učne snovi, temveč spodbuja učenca tudi k samostojnemu delu.

Priročnik za učitelje . srbohrvatskega jezika v slovenskih osnovnih šolah učitelja vodi od prve do zadnje lekcije Vadnice. Zasluži posebno priznanje. Avtorica na začetku opozarja učitelja, da uvajajoč učenca v srbohrvaški jezik, ne poučuje tujega jezika, temveč jezik, ki je materinemu najbolj soroden. Prav tako pravilno napoti učitelje v uporabo avdiovizualnih pripomočkov, s tem da k učbeniku kot sestavni del spadajo gramofonske plošče.

V prvem delu Priročnika je vsestransko razčlenjena vsaka učna enota, pri čemer so podana, konkretna navodila. Navodila zajemajo tudi delovni zvezek. Tako učitelj dobi strokovno in metodično pomoč, da lahko popolnoma izkoristi vse možnosti, ki jih vsebuje vadnica, če so na razpolago ustrezna učna sredstva. Drugi del Priročnika ima naslov Iz metodike pouka srbskohrvatskega jezika. Avtorica govori posebej o sodobnem pouku srbohrvaškega jezika v slovenski osnovi šoli, navaja načela po katerih je učna snov izbrana in razporejena. Nadaljuje nato s pogovorom o obsegu učne snovi, pri čemer se posebno ukvarja z navodili za govorne vaje, nato razpravlja o širjenju besednega zaklada, o metodičnem postopku pri pouku začetnega branja in pisanja, v branju in ponavljanju tekstov, o metadiki obravnave pesmi, o dramatizaciji o domačem branju in seminarskih vajah. Zelo instruktivno je, da je na koncu seznam filmov, diafilmov in gramofonskih plošč. Tudi je opomba, da so v pripravi posebne gramofonske plošče, ki bodo sestavni del Vadnice, Čeprav smo se vsebine Priročnika komaj dotaknili, je jasno, kako koristen je učitelju srbskohrvatskega jezika v slovenski osnovni šoli.

Mila Vlašić-Gvozdić je s svojo Vadnico, z Delovnim zvezkom in s Priročnikom napravila velik korak. To je najbolje zamišljen in najučinkoviteje izveden posel v metodični literaturi v jugoslovanskem merilu. Avtorici je v vseh treh knjigah stala ob strani nadarjena umetnica, akademska slikarka Roža Piščanec. Mladinska knjiga je poskrbela, da je dobil trud te ugledne pesnice in pridne pedagoške delavke dostojno zunanjo poidobo.

-------------------------------------------------------------------------------

PEDAGOŠKA FAKULTETA V MARIBORU
Oddelek za slovanske jezike
Dr. Mate ŠIMUNDIĆ

Dne, 1. novembra 1991

Mnenje o Vadnicah hrvatskega ali srbskega jezika in Delovnem zvezku

Pedagoško in metodično delo prof. Mile Vlašič, Gvozdit mi je v celoti poznano. Spremljam ga že več kot četrt stoletja. Na svoj način sem v njem tudi sodeloval, ker sem akcentuiral nekatere njene vadnice in strokovo ocenil eno izmed njih. K temu dodajam, da prav toliko časa poučujem hrvatski ali srbski jezik na Pedagoški akademiji oziroma Pedagoški fakulteti v Mariboru in poznam problematiko poučevanja hrvatskega a1i srbskega jezika v slovenskih osnovnih šolah in na univerzi.
Sedaj imam pred seboj Zadnjo izdajo ( 1991 ) njenih učbenikov, in sicer: Vadnico hrvatskega ali srbskega jezika v slovenskih osnovnih šolah - metodične enote 1-4; Vadnico hrvatskega ali srbskega jezika v slovenskih osnovnih šolah - metodična enota 5 za fakultativni pouk; Delovni zvezek za pouk hrvatskega ali srbskega jezika v slovenskih osnovnih šolah. Opozoril bi na naslednje:

1. 1.Prof. Mila Vlašić Gvozdićeva neprekinjeno spremlja razvoj pedagoško-metodične stroke v domačem in evropskem prostoru.
   S svojim delom v ničemer ne zaostaja za njihovimi sodobnimi tokovi. Rezultat tega so vidne novosti v vsaki novi izdaji učbenikov. To pomeni: biti in ostati vedno mlad, dojemljiv
   za novosti in biti sposoben žrtvovati staro, bolj ali manj zastarelo za novo, sodobno. Lahko trdim, da so njeni učbeniki na sodobni evropski pedagoško-metodični ravni.

2. Ob odličnem poznavanju hrvatskega ali srbskega jezika (rojene Hercegovka), prof. Mile Vlašić Gvozdićeva prav tako dobro obvlada tudi slovenski jezik. Kontrastnost je v tem primeru njena boljša stran. Prav tako ne pozablja ne podajanje ekavskih in ijekavskih besedil, da bi tako slovenski učenci celoviteje spoznali hrvatski ali srbski jezik oziroma hrvatski in srbski. Tako je prvih sedem vaj v celoti ekavskih, kar je bližje slovenskemu jeziku. Tako je primerjalne metoda ena izmed rdečih niti skozi vse omenjene učbenike. Tudi slovnica je razložena z aktivnim in primerjalnim postopkom - od lažjega k težjemu. Zahvaljujoč temu učenci komaj čutijo, da se hkrati učijo slovnice hrvatskaga ali srbskega jezika.
   Dodati je treba, da avtorica temeljito pozna, hrvaško, srbsko, črnogorsko, makedonsko, slovensko ter evropsko književnost za mladino. To se najbolje vidi iz izbranih beril, sej niti. za eno ne morem trditi, da ni primerno.

3. Delovni zvezek je koristen in nujen pripomoček, brez katerega metodične enote niso celota. Učencem nudi širino in jih spodbuja k večji samostojnosti in ustvarjalnosti. Delovni zvezek je zares nenadomestljiv učni pripomoček. Učenec začne svoje delo ob vadnici in ga konča ob delovnem zvezku. Če je morda ob prvem še lahko pasiven, drugi zahteva njegovo samostojno delo in razmišljanje. Predvsem je pomembno, da je Delovni zvezek grajen po načelu postopnosti v pridobivanju pisnega in ustnega znanja o hrvatskem ali srbskem jeziku.

------------------------------------------------------------------------------------------------

    Jana št.44/ 6. 11. 1991

Mila Vlašić-Gvozdić, avtorica osnovnošolske Vadnice in didak- tičnega kompleta za pouk hrvat- skega ali srbskega jezika, pesnica, dolgoletna učiteljica in profesori- ca srbskega in hrvaškega jezika na pedagoški akademiji v Ljubljani, o pobudi in polemiki za izgon "srbščine iz slovenskih osnovnih šol:    Hudo mi je. Vprašanje o ukinitvi hrvatskega ali srbskega jezika je izrazito politične narave in se vanj ne želim spuščati. Niti Vadnica niti navodila za učitelje in sploh celo- ten predmet ni zamišljen kot „srbščina“. Ko sem Vadnico se- stavljala, sem skušala biti pravična do obeh jezikov. Ker je hrvatski oziroma srbski jezik najbližji mate- rinščini slovenskega otroka, je po- uk zamišljen tako, da obravnava- mo vse jezikovne, slovnične, pra- vopisne in pravorečne probleme primerjalno s slovenskim jezikom. Tako otroci na igriv in psihično neutrujajoč način raziskujejo, kaj je v obeh jezikovnih sistemih ena- ko, podobno ali različno. Letos je izšla že 19. izdaja Vadnice, ki smo jo skladno s finančnimi možnost- mi založbe, prenovili in aktualizira- li. Na primer, tekst Rođendan re- publike“ sem nadomestila z „Ne-

"NIKOGAR NISEM ŽELELA POSRBITI!" venkinim rođendanom", namesto "Pionirskega lanca" sem uvedla "Prijateljski lanac" ipd. In v Vadni- ci je celo več hrvaških kot srbskih Tekstov. Ko sem Vadnico pisala, sem mislila na otroke. Pisala sem jo za otroško psiho. Za radost. Za ljubezen. Za razumevanje.     Sem hercegovska Hrvatica. Slo- venija pa je moja druga domovina že več kot 35 let. Posvetila sem ji vsa svoja najbolj ustvarjalna leta. Vadnica je nastala izključno na podlagi mojega raziskovalnega dela na slovenskih šolah, s sloven- skimi otroki in zanje, za njihove občutljive otroške duše. Nikoli ni- sem želela nikogar posrbiti.

----------------------------------------------------------------------------------------------