IZ ZGODOVINE SLOVENSKEGA ŠOLSTVA


   
   

Katalogizacija v knjigi - ClP
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
808.61/.62-07(075.2)

VLAŠIĆ-Gvozdić, Mila

       Vadnica hrvatskega ali srbskega jezika v slovenskih osnovnih šolah:
metodične enote 1-[4] / Mila Vlašič-­Gvozdič; [ilustrirala Roža Piščanec]. -
[19. ponatis].- [Ljubljana] : Mladinska knjiga, 1991

I. GVOZDIĆ, Mila Vlašić

Učbenik je potrjen z odločbo republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje št ev . 610-12/68
z dne 19. 7.1968.

Strokovni recenzenti: dr. Vatroslav Kalenić, Zora Serše, pred. uč., Janez Sivec, prof., za enote 1-3;
dr. Mate Šimundić, Zora Serše in Janez Sivec za enoto 4
Akcentuiral Dinko Vukelič, prof.

Prenovljeno izdajo so pregledali: Nana Cajhen, dr. Milan Dolgan, Barica Marentič-Požarnik,
dr. Vlado Pandžic, dr. Mate Šimundic

Ilustrirala akademska slikarka Roža Piščanec
Učbenik je potrjen z odločbo republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje
štev. 610-20/70 z dne 6. 10. 1970.

Strokovni recenzenti: prof. dr. Mate Šimundič, pred. učiteljica Zora Serše in prof. Janez Sivec

Akcentuiral prof. dr. Mate Šimundić

Ilustrirala akademska slikarka Roža Piščanec

Prenovljeno izdajo so pregledali: Nana Cajhen, dr. Milan polgan,
dr. Barica Marentič-Požarnik, dr. Vlado Pandžič, dr. Mate Simundić

39  KAKO SE PIŠE PJESMA O DOMOVINI

Potraži riječi koje voliš,
reci ih onome koga voliš.

Neka to budu obične riječi,
izgovori ih kao što dišeš.

Kao da hodaš ulicom nepoznata imena,
kao da još nema imena trg
ili žito, ili jezero.

Kao da s planine gledaš visoko nebo.

Ujutro, pod suncem, uveče i noću
i kada do de oluja,
u dobru i zlu
izgovori samo: domovino moja.

Ima toliko riječi da se to kaže
i svaka je dobra, ako je tvoja.

Ne ćeš pogriješiti,
ne griješi onaj koji voli.

Ipak, ustani kad izgovaraš njeno ime.

Pjesma o domovini pjeva se stojeći,
ustima koja se smiješe,
ustima koja plaču
i rukama koje grle.

ZVONIMIR GOLOB
93                                                     OPOMENA

Čovječe pazi
da ne ideš malen
ispod zvijezda!

Pusti
da cijelog tebe prođe
blaga svjetlost zvijezda!

Da ni za čim ne žališ
kad se budeš zadnjim pogledima
rastajo od zvijezda!

Na svom koncu
mjesto u prah
prijeđi sav u zvijezde!


HERCEGOVINA

Pod zvijezdama su legla brda i poljem niske razbacane kuće
Iz plave tame stabla strše

Na cesti više nikog nema

Cesta stala
sa zaronjenom glavom u mrak bezglasne doline

U noći stabla maknuti se neće
Tek nebom sporo i bez šuma koračanje zvijezda

ANTUN BRANKO ŠIMIĆ
ZVONIMIR GOLOB (1927)
                                        HRVATSKA - Koprivnica

Studirao je filozofiju, englesku, rusku i jugoslavenske književnosti. Bio je bibliotekar, uređivao časopise i antologije. S nekoliko pjesnika i kompozitora osniva grupu Studio 64, koja je stvorila i afirmirala »zagrebačku školu šansone«. Sudjelovao na festivalima šansone. Izdao dvadesetak gramofonskih ploča. Kao fotograf primi o je mnoge nagrade. Priredio samostalne izložbe.
Piše poeziju, kritiku, esej, prozu i poeziju za djecu. Prevodi sa slovačkog, češkog, ruskog i francuskog. Izdao je više knjiga poezije. Pjesme za djecu: Čemu' služe roditelji. Dobitnik je Goranova vijenca i nagrade grada Zagreba. Pjesnički zanesen, Golob je dao hrvatskoj književnosti moderan i nov poetski glas.

   RAZGOVOR

Tiho pročitaj u sebi pjesmu i razmišljaj o njoj.
Kada si bio sam sa sobom poslije čitanja, jesu li pjesnikove riječi, probudile u tebi neke osobne osjećaje?
Pjesma je obilježena nježnom osječajnošču i nosi ljubav prema domovini. Kojim stihovima je izrazio pjesnik tu ljubav?
»Ima toliko riječi da se to kaže i svaka je dobra, ako je tvoja«.
Objasni pjesnikove misli. Kako ti izražavaš rodoljubni osjećaj?
Koju poruku daje pjesnik tebi, nama? Kaži to pjesnikovim riječima.

IZRAŽAVANJE I STVARALAŠTVO IZBOR PO ŽELJI

1.Nauči izražajno čitati pjesmu.
2.Napiši u svoj Dnevnik čitanja najljepše stihove i nauči ih.
3.Potraži najznačajnije stihove.
4.Opiši dojam koji na tebe ostavlja ova lijepa pjesma.

NEPO ZNATE RIJEČI

šanson - popevka                                        pogriješiti - narediti napako, zmotiti se
dojam - vtis

117  

ANTUN BRANKO ŠIMIĆ (1898-1925)
                                               BOSNA I HERCEGOVINA - Drinovci  

Jedan je od najvećih hrvatskih pjesni:ka. Njegova poezija li svojoj dubini nosi pravo lice stvarnosti, utkana je li škrti kamen zapadne Hercegovine na kome su žuljave ruke stvorile plod duhana i vinove loze. Za svoga života izdao je knjigu Preobraženje i pokreće književne listove Vijavica, Književnik i Juriš. Prerano je njegovo stvaralaštvo bilo prekinuto. Umro je u Zagrebu, li bolnici za tuberkulozne.
U počast pjesniku, u svibnju 1970. kada se navršilo 45. godina od njegove smrti, održani su prvi Šimićevi susreti, pjesnička manifestacija u njegovu rodnom mjestu.
Antun Branko Šimić svojim je djelom pokazao da nije išao malen ispod zvijezda i nama je ostavio tu poruku.

   RAZGOVOR

Protumačite misao iskazanu ovim stihovima:

Ćovječe pazi
da ne ideš malen
ispod zvijezda!

Našto pjesnik opominje čovjeka? Koja je njegova dužnost?
Što treba čovjek činiti da ne ide malen ispod zvijezda?
Kada kažemo za čovjeka da živi i poslije smrti? Porazmisli o pjesmi.
Razmišljaš li već sada o sebi? Šta ćeš raditi kada porasteš?
Hoće li tvoje djelo koristiti drugima? Želiš li da se tebe sjeća mlađi rod?
Kako sada vršiš svoj rad?

IZRAŽAVANJE I STVARALAŠTVOIZBOR PO ŽELJI

1. Naučite pjesmu Opomena napamet.
2. Recitirajte pjesmu.
3. Sa,stavite govornu vježbu:
I JA ĆU DATI OD SEBE SVE ŠTO MOGU.
ŽELIM ŽIVJETI DA BIH KORISTIO DRUGIMA.
4. Pročitajte pjesmu Hercegovina. Prema njezinom prvom dijelu sastavite u stihu ili u prozi MOJ ZA VJČAJ.

NEPOZNATE RI]EČI

                 stršiti – štrleti                                                             zaronjen - potopljen

245   

56
  SPISATELJICA ZOFKA KVEDROVA - DEMETROVIĆ O SVOJIM                        KĆERKAMA VLADKI, MITKI I MIRICI

Djeca se brzo otrgnu od roditelja. Čim se postave na noge odoše u svijet, u život.
Vladka je vec velika, skuplja biljke za herbarij i dobro poznaje, bolje nego ja, sve gradove Balkanskog poluotoka, kao i stare bogove egipatske, grčke, rimske i germanske. Već je samostalna, samo ponekad se prisjetim da je bila mala, maleckana kao Mirica sada. A Mitka - prava mala ulizica, samo grljenje i milovanje - i Mia je također već velika.
Čak i Mirica raste brzo, prebrzo, čini mi se kao da su mi je jučer položili u ruke,
a već je prošlo devet meseci. Smije se, kikoce, sve nas već poznaje. I ona se takoder trga od mene ... Zdrava je, okrugla, dobrovoljna i mila. Pa šta, to nije ništa.
Voljela bih ti dati, draga Zdenka, malo njenoga smijeha, njenoga srebrnog smijeha,
što je tako radostan kao zveckanje praporaka lijepoga zimskog dana.

Odlomak iz knjige VLADKA MITKA MIRICA                      Prevela M. V. G.   



MOJA MAJKA ZOFKA KVEDROVA

Kao odrasla žena je Mira, najmlada kči Zofke Kvedrove, zapisala sjecanja na svoju pokojnu majku, koju je izgubila kao predškolsko dijete. Evo, kako je riječima naslikala majčin lik:
»Takve majke, kao što je moja bila, nije imao nitko drugi. Bila je visoka, ponosnog držanja, imala je velike, produhovljene oči i visoko pametno čelo, a njezine su kose bile nešto posebno. Nosila je nanosnik (naočare) i bila je svuda zapažena. Dok je još bila zdrava, u onim zlatnim vremenima, bila je puna životne snage i veselja. Čitava je kuća odzvanjala njezinim zvonkim smijehom. Svi smo je voljeli, i mali, i veliki. Uvijek je bila spremna svakomu pomoči i savjetovati.« 


100                                     SUNCU IDEM USUSRET

   »Bih li mogla biti još ljepšom?« Razmišljala je dugo djevojčica o tome. Ako bi mi se sunce približilo, dosegla bih svu svoju ljepotu. I ostavi svoje najdraže: roditelje, prijateljicu, školske drugove i uputi se suncu ususret.
   Predug je put već prešla i žurila sa čežnjom dalje; kad u dubokoj šumi, mladić je pozdravi:


   »Pruži mi ruku i budi moja«, reče joj.
   »Ne mogu biti tvoja«, odgovorila mu je djevojčica, »iako si najljepši i najbolji momak. Suncu idem ususret. Žuri mi se. Prlje nego što izađem iz šume, svanut će iza gora.«
   Žurila je koliko je mogla. potplati na cipelicama već su se potpuno izlizali i bila je, skoro bosa. Grane i grančice koje se nisu mogle dovoljno umaći istrgaše joj lijepu odjeću.        Vjetar joj rasplete i zamrsi kosu. Nije mogao drugačije. Sušio joj suze koje 'su od umora tekle niz obraze.
   Tama je u šumi bila sve rjeđa. Doš1o je sivo jutro i šuma je polagano nestajala. Osjećala je kako biva sve manja i sve nemoćnija. Bosa i umorna dođe do širokog travnika.
   Hladnom rosom umila je lice i ranjave noge, ali dalje više nije mogla.
   »Previše sam umorna«, rekla je i pretvorila se u sićušnu tratinčicu. Tako je čekala u travi da izađe Sunce. Granulo je Sun ce i osvijetlilo i nebo i zemlju.
   »O, Sunce tako daleko sam ti izašla u susret da sam poderala svoje najljepše cipelice. Približi mi se i podigni me sa zelenog travnika. Podarit ću ti svoje ruke, darovat ću ti svoje lice i svoju najljepšu miso, željela mu je reci djevojčica - sada sićušna tratinčica. Ali riječi nije mogla izustiti.
   Sunce joj poslalo nekoliko zraka i zatim se podiglo još više. Mala je tratinčica ostala u zelenoj travi. Još i danas je tamo.
   Otac i majka, školski drugovi i prijateljica, stara teta i hrabri mladić iz susjednog sela tugovali su za njom. Predobro su znali da neće moći nikada Sunca dostići. »Potražimo je, možda će se sada vratiti«, kazali su i tražili je tri dana.
   Našli su sićušnu tratinčicu u travi. Samo majka ju je prepoznala. »Hvala ti, tratino, da si je primila«, kazala je. »Tvoje je zelenilo široko kao djevojčina čežnja«.

Iz priče Devojčica i sunce

Prevela Mila Vlašić Gvozdić                                                                 ELA PEROCI


ZOFKA KVEDROV A (1878-1926)
                                                  SLOVENIJA - Ljubljana
Najistaknutija slovenska spisateljica pred prvim svjetskim ratom - doba Ivana Cankara. Značajna borka za socijalna prava, posebno žena. Potječe iz skromne obitelji, koja je nije mogla školovati. Sama sebe pisanjem izdržava. Sluša sveučilišna predavanja u Zurichu, Bernu, Pragi, Berlinu, Zagrebu. Bila urednica i novinarka. Piše na slovenskom, češkom, njemačkom i hrvatskom jeziku. Isto i prevodi. Najznačajnija djela: zbirka črtica Misterij žene, romani Njeno življenje i Hanka, dramsko djelo Amerikanci. 
   RAZGOVOR

­Spisateljica Zofka Kvedrova je puno voljela svoje tri kćeri.
Kako je predstavila najstariju - Vladku?
Kako srednju - Mitku?
Kako najmladu - Miricu?
Kakvog su uzrasta bile po tvome mišljenju? Po čemu to zaključuješ? Imaš li s koj om od njih nešto zajedničko?
Za svaka je dijete njegova majka najljepša. Ispričaj nam kako je Mirica kao predškolsko dijete doživljavala svoju majku.

IZRAŽA V ANJE I STV ARALAŠTVO IZBOR PO ŽELJI

1.Pažljivo u sebi pročitaj oba teksta.
2.Reci nam nešto lijepo o svojoj majci. Opiši njezin lik.
3.Ako imaš sestru, opiši njezin lik. Kako se slažete?
4.Ako imaš brata, opiši njegov lik. Kako se slažete?
5.Ako nemaš ni sestru ni brata - kakvu sestru želiš?
6.Ili možda više voliš brata. Zašto? Objasni nam.

NEPOZNATE RIJEČI

Ako u lekciji pronadeš koju nepoznatu riječ, upiši je i potraži njezino značenje zajedno sa tvojim školskim drugovima.
155
ELA PEROCI (1922)
                                                  SLOVENIJA - Sv. Križ kod Rogaške Slatine
Izrazita predstavnica fantastične priče u nas. Vješta u izražavanju. Jednostavnim, skromnim sredstvima ostvarila je ljepotu. Gradi svijet blizak djetetu. Omiljena je medu mladima. Piše i za odrasle. Mnogo je njezinih radova prevedeno na strane jezike.

   RAZGOVOR

O čemu je dugo razmišljala djevojčica?
Kamo se ona uputi?
Na koga je naišla u šumi?
Što je mladić želio?
   »Ne mogu biti tvoja«, odgovorila je djevojčica. Zašto?
Opišite slikovito prizore kroz koje je prošla šumom?
Što se desilo djevojčici kada je klonula od umora?
Kolika je bila njezina čežnja?
Kako vi tumačite kraj ove priče:
   Hvala ti tratino da si je primila. Tvoje je zelenila široko kao djevojčina čežnja.

IZRAŽA VANJE I STVARALAŠTVO
IZBOR PO ŽELJI

1.Čitajte štivo.
2.Ispišite sva poznata djela naše omiljene književnice.
3.Kad sam bio mladi pročitao sam .
   Kad sam bila mlada pročitala sam .
4.Ponovo ću čitati ...

NEPOZNATE RI JEČI

u susret - naproti, nasproti                                                 sićušna - drobčkena, majhna
zamrsiti - zamešati, zaplesti                                                tratinčica - marjetica
potplat - podplat                                                               granuti - zasijati, zasvetiti

259   

------------------------------------------------------------------------------------------

NAŠI RAZGLEDI                                  11. V. 1973

Metodično zgleden učbenik

Objavljamo prevod članka, ki zelo pozitivno ocenjuje nov slovenski učbenik (vadnica, delovni zvezek, priročnik) srbohrvaščine za osnovno šolo. Napisal ga je Blagoje Živković; izšel je v beograjskem časopisu Prosvetni pregled. Blagoje Živković je kritik tega časopisa. Mila Vlašić-Gvozdičeva, avtorica učbenika, je strokovni sodelavec Pedagoške akademije v Ljubljani.

Dvakrat smo pisali, kako se pasnica Miia Vlašič-Gvozdićeva trudi, da bi slovenskemu osnovnošolcu priljubila srbohrvaški jezik. In spet pišemo. In izražamo veliko zadovoljnost in priznanje, ki ga zasluži ta pridna, vztrajna, predvsem pa kvalificirana delavka, prizadevajoča si, da bi se Slovenci zbližali s Srbi in Hrvati na osnovi učenja njihovega jezika.

Metodične enote, prej objavljane v petih posebnih zvezkih, se zdaj nudijo učencu in učitelju slovenske osnovne šole v eni knjigi - Srbohrvatska vadnica. To je dobro premišljena in za-, okrožena celota, dopolnjena s primernimi fotografijami mest in s slikami narodnih noš iz vseh delov naše domovine.

Če v celoti pregledamo to občudovanja vredno delo, priznamo, da je Mila Vlašić-Gvozdićeva z uspehom, ki vzbuja spoštovanje, obvladala vrsto težav, ko v okviru sto lekcij podaja osnove knjižnega jezika Srbov in Hrvatov, ko približa slovenskim otrokom najlepše tekste, najbolj izbrane književne stvaritve v srbohrvaškem jeziku. Tako učencu kot učitelju ni lahko, ko je treba v sto lekcijah obdelati dve pisavi, dve knjižni govorici in sploh vse, kar omogoča, da se razume in uporablja sorodni, bratski jezik. To je v tej lepo komponirani vadnici doseženo s pomočjo dobro vodenih pogovorov in premišljenih nalog. Omenimo naj tudi, da vsako novo lekcijo spremlja razlaga neznanih besed in izrazov. Nauk o jeziku, slovnica, uvajanje v živo govorico Srbov in Hrvatov - to je dosežek, o kateram se lahko govori s polnim priznanjem tudi zato, ker nič bistvenega ne manjka in ker je upoštevan didaktični princip o postopnosti, pri čemer je vsa snov obdelana ob tekstih. Tako se še bolj razloči vrednost tega enkratnega učbenika.

Še enkrat moramo priznati in poudariti vlogo profesorja Dinka Vukelića in profesorja dr. Mata Šmunđića, ki sta uspešno akcentuirala ,vsa knjževna besedila vadnice.

Vadnico spremlja in je njen sestavni del Delovni zvezek za pouk srbohrvatskega jezika. Je kratek, zžet. Razdeljen je naravno na pet delov. Omogoča ne le popolno kontrolo glede znanja učne snovi, temveč spodbuja učenca tudi k samostojnemu delu.

Priročnik za učitelje . srbohrvatskega jezika v slovenskih osnovnih šolah učitelja vodi od prve do zadnje lekcije Vadnice. Zasluži posebno priznanje. Avtorica na začetku opozarja učitelja, da uvajajoč učenca v srbohrvaški jezik, ne poučuje tujega jezika, temveč jezik, ki je materinemu najbolj soroden. Prav tako pravilno napoti učitelje v uporabo avdiovizualnih pripomočkov, s tem da k učbeniku kot sestavni del spadajo gramofonske plošče.

V prvem delu Priročnika je vsestransko razčlenjena vsaka učna enota, pri čemer so podana, konkretna navodila. Navodila zajemajo tudi delovni zvezek. Tako učitelj dobi strokovno in metodično pomoč, da lahko popolnoma izkoristi vse možnosti, ki jih vsebuje vadnica, če so na razpolago ustrezna učna sredstva. Drugi del Priročnika ima naslov Iz metodike pouka srbskohrvatskega jezika. Avtorica govori posebej o sodobnem pouku srbohrvaškega jezika v slovenski osnovi šoli, navaja načela po katerih je učna snov izbrana in razporejena. Nadaljuje nato s pogovorom o obsegu učne snovi, pri čemer se posebno ukvarja z navodili za govorne vaje, nato razpravlja o širjenju besednega zaklada, o metodičnem postopku pri pouku začetnega branja in pisanja, v branju in ponavljanju tekstov, o metadiki obravnave pesmi, o dramatizaciji o domačem branju in seminarskih vajah. Zelo instruktivno je, da je na koncu seznam filmov, diafilmov in gramofonskih plošč. Tudi je opomba, da so v pripravi posebne gramofonske plošče, ki bodo sestavni del Vadnice, Čeprav smo se vsebine Priročnika komaj dotaknili, je jasno, kako koristen je učitelju srbskohrvatskega jezika v slovenski osnovni šoli.

Mila Vlašić-Gvozdić je s svojo Vadnico, z Delovnim zvezkom in s Priročnikom napravila velik korak. To je najbolje zamišljen in najučinkoviteje izveden posel v metodični literaturi v jugoslovanskem merilu. Avtorici je v vseh treh knjigah stala ob strani nadarjena umetnica, akademska slikarka Roža Piščanec. Mladinska knjiga je poskrbela, da je dobil trud te ugledne pesnice in pridne pedagoške delavke dostojno zunanjo poidobo.

-------------------------------------------------------------------------------

PEDAGOŠKA FAKULTETA V MARIBORU
Oddelek za slovanske jezike
Dr. Mate ŠIMUNDIĆ

Dne, 1. novembra 1991

Mnenje o Vadnicah hrvatskega ali srbskega jezika in Delovnem zvezku

Pedagoško in metodično delo prof. Mile Vlašič, Gvozdit mi je v celoti poznano. Spremljam ga že več kot četrt stoletja. Na svoj način sem v njem tudi sodeloval, ker sem akcentuiral nekatere njene vadnice in strokovo ocenil eno izmed njih. K temu dodajam, da prav toliko časa poučujem hrvatski ali srbski jezik na Pedagoški akademiji oziroma Pedagoški fakulteti v Mariboru in poznam problematiko poučevanja hrvatskega a1i srbskega jezika v slovenskih osnovnih šolah in na univerzi.
Sedaj imam pred seboj Zadnjo izdajo ( 1991 ) njenih učbenikov, in sicer: Vadnico hrvatskega ali srbskega jezika v slovenskih osnovnih šolah - metodične enote 1-4; Vadnico hrvatskega ali srbskega jezika v slovenskih osnovnih šolah - metodična enota 5 za fakultativni pouk; Delovni zvezek za pouk hrvatskega ali srbskega jezika v slovenskih osnovnih šolah. Opozoril bi na naslednje:

  1. 1.Prof. Mila Vlašić Gvozdićeva neprekinjeno spremlja razvoj pedagoško-metodične stroke v domačem in evropskem prostoru.
    S svojim delom v ničemer ne zaostaja za njihovimi sodobnimi tokovi. Rezultat tega so vidne novosti v vsaki novi izdaji učbenikov. To pomeni: biti in ostati vedno mlad, dojemljiv
    za novosti in biti sposoben žrtvovati staro, bolj ali manj zastarelo za novo, sodobno. Lahko trdim, da so njeni učbeniki na sodobni evropski pedagoško-metodični ravni.

  2. Ob odličnem poznavanju hrvatskega ali srbskega jezika (rojene Hercegovka), prof. Mile Vlašić Gvozdićeva prav tako dobro obvlada tudi slovenski jezik. Kontrastnost je v tem primeru njena boljša stran. Prav tako ne pozablja ne podajanje ekavskih in ijekavskih besedil, da bi tako slovenski učenci celoviteje spoznali hrvatski ali srbski jezik oziroma hrvatski in srbski. Tako je prvih sedem vaj v celoti ekavskih, kar je bližje slovenskemu jeziku. Tako je primerjalne metoda ena izmed rdečih niti skozi vse omenjene učbenike. Tudi slovnica je razložena z aktivnim in primerjalnim postopkom - od lažjega k težjemu. Zahvaljujoč temu učenci komaj čutijo, da se hkrati učijo slovnice hrvatskaga ali srbskega jezika.
    Dodati je treba, da avtorica temeljito pozna, hrvaško, srbsko, črnogorsko, makedonsko, slovensko ter evropsko književnost za mladino. To se najbolje vidi iz izbranih beril, sej niti. za eno ne morem trditi, da ni primerno.

  3. Delovni zvezek je koristen in nujen pripomoček, brez katerega metodične enote niso celota. Učencem nudi širino in jih spodbuja k večji samostojnosti in ustvarjalnosti. Delovni zvezek je zares nenadomestljiv učni pripomoček. Učenec začne svoje delo ob vadnici in ga konča ob delovnem zvezku. Če je morda ob prvem še lahko pasiven, drugi zahteva njegovo samostojno delo in razmišljanje. Predvsem je pomembno, da je Delovni zvezek grajen po načelu postopnosti v pridobivanju pisnega in ustnega znanja o hrvatskem ali srbskem jeziku.

------------------------------------------------------------------------------------------------

    Jana št.44/ 6. 11. 1991


Mila Vlašić-Gvozdić
, avtorica
osnovnošolske Vadnice in didak-
tičnega kompleta za pouk hrvat-
skega ali srbskega jezika, pesnica,
dolgoletna učiteljica in profesori-
ca srbskega in hrvaškega jezika na
pedagoški akademiji v Ljubljani,
o pobudi in polemiki za izgon
"srbščine iz slovenskih osnovnih
šol:
   Hudo mi je. Vprašanje o ukinitvi
hrvatskega ali srbskega jezika je
izrazito politične narave in se vanj
ne želim spuščati. Niti Vadnica niti
navodila za učitelje in sploh celo-

ten predmet ni zamišljen kot
„srbščina“. Ko sem Vadnico se-
stavljala, sem skušala biti pravična
do obeh jezikov. Ker je hrvatski
oziroma srbski jezik najbližji mate-
rinščini slovenskega otroka, je po-
uk zamišljen tako, da obravnava-
mo vse jezikovne, slovnične, pra-
vopisne in pravorečne probleme
primerjalno s slovenskim jezikom.
Tako otroci na igriv in psihično
neutrujajoč način raziskujejo, kaj
je v obeh jezikovnih sistemih ena-
ko, podobno ali različno. Letos je
izšla že 19. izdaja Vadnice, ki smo
jo skladno s finančnimi možnost-
mi založbe, prenovili in aktualizira-
li. Na primer, tekst Rođendan re-
publike“ sem nadomestila z „Ne-




"NIKOGAR NISEM
ŽELELA POSRBITI!"

venkinim rođendanom", namesto
"Pionirskega lanca" sem uvedla
"Prijateljski lanac" ipd. In v Vadni-
ci je celo več hrvaških kot srbskih
Tekstov. Ko sem Vadnico pisala,
sem mislila na otroke. Pisala sem
jo za otroško psiho. Za radost. Za
ljubezen. Za razumevanje.

    Sem hercegovska Hrvatica. Slo-
venija pa je moja druga domovina
že več kot 35 let. Posvetila sem ji
vsa svoja najbolj ustvarjalna leta.
Vadnica je nastala izključno na
podlagi mojega raziskovalnega
dela na slovenskih šolah, s sloven-
skimi otroki in zanje, za njihove
občutljive otroške duše. Nikoli ni-
sem želela nikogar posrbiti.

----------------------------------------------------------------------------------------------

                             
                                Sloboda Mostar 12. julij 1976                                                                                            Prosvetni delavec     19. junij 1969