8.5. 2014, ob 18:00

Kognitivna čajanka: Cognition and Emotions


We are pleased to invite you to the Cognitive Tea Party on 8th of May, at 6 pm in the Café at the City Museum, Gosposka ulica 15, Ljubljana.

On this occasion, the topic of the presentation and the discussion will be emotions and cognition. We will have a special guest from Bratislava, dr. Barbora Cimrova. She is currently working at the Slovak Academy of Sciences and at the Comenius University. Her fields of interest are affective neuroscience and brain-computer interface.

Prof. Barbora Cimrova will highlight the topic of anxiety and memory, and give a talk about emotions from the neurological point of view by presenting aspects of emotion-cognition interaction and their relationship. Last but not least, she will talk about disorders based on the disruption, especially about anxiety and biased memory related to anxiety.

After the presentation, we will have time for questions, discussion, and a cup of tea.

We are looking forward to seeing you this Thursday! Entry is free.







13.3. 2014, ob 18:00

Kognitivna čajanka: Ženske v znanosti

Vabimo vas na Kognitivno čajanko, ki bo v četrtek 13. 3. ob 18:00 v kavarni Mestnega muzeja, Gosposka ulica 15, Ljubljana.

Tokratna tema bodo ženske v znanosti.

Z nami bo dr. Renata Šribar, raziskovalka na področju socialne in kulturne antropologije, docentka za antropologijo ter sourednica monografije Ženske v znanosti, ženske za znanost: znanstvene perspektive žensk v Sloveniji in dejavniki sprememb. Predstavila nam bo spoznavne ('epistemske’) temelje ospoljenih razmerij v družbi, ženske v znanosti in sprege akademskega ter državljansko-aktivnega dela.

Predavanje bo trajalo pol ure. Zatem bomo imeli ob dobrem čaju ali kavi čas za razmislek, vprašanja in pogovor.

Prisrčno vabljeni na čaj in klepet v kavarno Mestnega muzeja!

Vstop je prost.






23.01. 2014, ob 18:00

Kognitivna čajanka: Hrana: Prijatelj ali sovražnik

Ponovno vas vabimo na cikel četrtkovih Kognitivnih čajank v kavarni Mestnega muzeja na Gosposki ulici 15 v Ljubljani.

Prva letošnja čajanka bo ta četrtek, 23.01. ob 18:00, pogovarjali se bomo o prehrani in motnjah hranjenja.

V svet prehrane in bolezni nas bosta popeljala asist. dr. Karin Sernec, dr. med. in Boštjan Jakše, prof. športne vzgoje in kondicijski trener.

Karin Sernec je zdravnica psihiatrinja in psihoterapevtka in vodja enote za motnje hranjenja, ki bo govorila o sodobnih vidikih motenj hranjenja.

Boštjan Jakše je profesor športne vzgoje in kondicijski trener, vodja Centra za prehrano in življenjski slog, kondicijski trener KK Union Olimpija (SLO) in športnikov: Andreja Mali, Taljat - Božič, Dejan Zavec ter ustanovitelj koncepta PrejPotem. Predstavil nam bo povezave med prehrano in kognitivnimi boleznimi.

Kot ponavadi, bosta predavanji trajali po pol ure. Po predavanjih bomo imeli ob dobrem čaju ali kavi čas za razmislek, vprašanja in pogovor. Vstop je prost.


Prisrčno vabljeni na čaj in klepet v kavarno Mestnega muzeja!



13.6. 2013 ob 18h (Kavarna Mestnega muzeja, Gosposka ul. 15, Ljubljana)

Kognitivna čajanka: Sintropija, ki oživlja vesolje

Sintropija govori o endogeni samoorganizacijski sposobnosti narave. Narava sama spregovori skozi jezike kvantnih organizmov. Če si je ne podrejamo, je narava vedno čudovito sodelovalna, ne pa tekmovalna in izključujoča.

Na junijski čajanki bosta predavala Andrej Detela in prof. dr. Igor Jerman.

Andrej Detela je filozof, ekolog, fizik in mednarodno uveljavljeni izumitelj z Inštituta Jožef Štefan. Znan je kot avtor najbolj naprednih elektromotorjev za robote in za električna vozila nove generacije, pri čemer se navdihuje v naravi. Kot inovator odkriva ekološke možnosti pridobivanja energije. Predaval bo o sintropiji. Prof. dr. Igor Jerman, univ.dipl.biol., doktor bioloških znanosti, je znanstveni vodja Inštituta Bion za bioelektromagnetiko in novo biologijo. Je redni profesor biološke evolucije, teoretične biologije, etike znanstvenega raziskovanja in znanstvene metodologije na Univerzi v Ljubljani. Predaval bo o inteligenci v živem svetu.

Predavanji bosta trajali vsako po pol ure. Po predavanjih bomo imeli ob dobrem čaju ali kavi čas za razmislek, vprašanja in pogovor.

Prisrčno vabljeni na čaj in klepet v kavarno Mestnega muzeja!



21.3. 2013 ob 18h

Kognitivna čajanka: Od vsakdanjega transa do terapevtske hipnoze

 

 

 

 

 

 

 






V zvezi s hipnozo kroži veliko predsodkov, npr. da hipnotizirani izgubi nadzor in naredi nekaj nehotenega. Smo lahko hipnotizirani proti svoji volji? Ti predsodki so velikokrat povezani z odrsko hipnozo, kjer hipnotizer zavestno poskuša ustvariti mogočen vtis in to pogosto dosega z norčevanjem iz hipnotiziranih. Vendar je terapevtska hipnoza za zunanjega opazovalca veliko manj dramatična.

Mag. Miran Možina, dr. med., specialist psihiater, sistemski psihoterapevt, učitelj in supervizor je končal študij kibernetike psihoterapije na Medicinski fakulteti v Zagrebu. Kot asistent je delal na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani in je končal izobraževanje iz sistemske družinske terapije za učitelja v okviru Nemškega združenja za družinsko terapijo (VFT) v Münchnu. Leta 2003 je pridobil Evropsko diplomo za psihoterapijo (ECP). Od leta 2006 vodi projekt fakultetnega študija psihoterapije v sodelovanju z Univerzo Sigmunda Freuda iz Dunaja. Od leta 2007 je tudi ustanovitelj in odgovorni urednik prve slovenske psihoterapevtske strokovne in znanstvene revije Kairos. Trenutno je zaposlen na Slovenskem inštitutu za psihoterapijo.

Dr. Možina nam bo predstavil svet terapevtske hipnoze, ki temelji na spoštovanju pacientovega dostojanstva, njegove enkratnosti in izjemnih sposobnosti njegovega nezavednega. Poskušali si bomo odgovoriti na vprašanje kaj je ti. »vsakdanji trans« in kako lahko te pojave uporabimo v terapevtske namene. S pomočjo hipnoze lahko dosegamo koristne zdravilne učinke (npr. analgezija, zdravljenje psiholoških travm), zato si bomo pogledali mehanizme hipnotskega delovanja, ki so zanimivi tudi za kognitivna znanost.

Janez Tomaž Krmelj je terapevt medicinske hipnoze, ki je izobrazbo iz pristopov medicinske hipnoze pridobival doma in v tujini ter pridobil Diplomo "Medicinska hipnoza in komunikacija" (Medizinische hypnose Alpe Adria). S prof. Pajntarjem je sodeloval pri ustanovitvi Društva za medicinsko hipnozo Slovenije, kjer je bil vrsto let v Upravnem odboru in do nedavnega tudi vodil Praktične vaje v procesu izobraževanja zdravnikov in psihologov v društvu.

Janez Tomaž Krmelj nam bo predstavil aktivno budno hipnozo (ABH), ki je terapevtska tehnika pri kateri subjekt (pacient, klient ali športnik) doseže stanje globokega transa s povečano telesno aktivnostjo, športnikom znan kot »tekaški trans«. Pogledali bomo kako lahko s pomočjo ABH črpamo moč za spopadanje s življenjskimi izzivi ter najdemo nekakšno ''pot'' naprej. Po kratki predstavitvi bomo s prostovoljcem prikazali presenetljivo uporabnost te tehnike in obenem kompleksnost terapij v globokem transu.

Kdaj: četrtek 21.3. 2013 ob 18h
Kje: Kavarna Mestnega muzeja, Gosposka ul. 15, Ljubljana

Predavanji bosta trajali vsako po pol ure. Po predavanjih bomo imeli ob dobrem čaju ali kavi čas za razmislek, vprašanja in pogovor.

Prisrčno vabljeni na čaj in klepet v kavarno Mestnega muzeja!



31.1. 2013 ob 18h

KOGNITIVNA ČAJANKA: BOLEČINA

Kdaj: četrtek 31.1. 2013 ob 18h
Kje: Kavarna Mestnega muzeja, Gosposka ul. 15, Ljubljana

Bolečina je verjetno najbolj ''osovražena'' evolucijska pridobitev. In vendar je nepogrešljiva: omogoči nam, da škodljive dražljaje v notranjem in zunanjem okolju prepoznamo in se jim naučimo izogibati. Izkušnjo bolečine v njenih fizioloških razsežnostih omogočajo posvečene živčne povezave in obravnava informacij, ki prek teh povezav dosegajo nevralna omrežja v možganih. Ali je doživljanje bolečine odvisno samo od delovanja nevralnih omrežij v možganih? Koliko se načini občutenja bolečine medkulturno razlikujejo?

Na tokratni čajanki bomo gostili nevroznanstvenico prof. dr. Majo Bresjanac dr. med in antropologinjo prof. dr. Vesno Godina. Dr. Maja Bresjanac, je poklicno zdravnica, raziskovalka živčevja, vodja Laboratorija za regeneracijo in plastičnost živčevja na Inštitutu za patološko fiziologijo, je redna profesorica na Inštitutu za patološko fiziologijo MF Univerze v Ljubljani. Soustanoviteljica SiNAPSE, slovenskega društva za nevroznanost in Slovenskega društva za kognitivno znanost. Dr. Bresjanac se bo posvetila vprašanju kako možgani obravnavajo informacije o bolečinskih dražljajih. Predavanje bo osvetlilo tudi temeljne mehanizme bolečine ter kako lahko na to vplivamo (npr. z zdravili, besedami in dejanji), tako da spremenimo tisto zaradi česar bolečino preklinjamo: trpljenje.

Vesna Godina je profesorica na Filozofski fakulteti na Univerzi v Mariboru in je izredna profesorica na Fakulteti za družbene vede na Univerzi v Ljubljani. Poučuje antropologijo ter socialno in kulturno antropologijo. Poleg tega se ukvarja tudi s politično kulturo, s socializacijo oz. inkulturacijo. Dr. Godina bo predavala o kulturni organizaciji telesa in bolečine znotraj tega sklopa, na primer o tem kako se percepcija bolečine različno odraža v različnih kulturah.

Predavanji bosta vsaka trajali pol ure. Po predavanjih bomo imeli ob čaju ali kavi čas za razmislek, vprašanja in pogovor. Vstop je prost.

Prisrčno vabljeni na čaj in klepet v kavarno Mestnega muzeja!
























































13. 12. 2012 ob 18h

KOGNITIVNA ČAJANKA: NIHANJA RAZPOLOŽENJA (nekaj vtisov)

Kdaj:
četrtek 13. 12. 2012 ob 18h
Kje: Kavarna Mestnega muzeja, Gosposka ul. 15, Ljubljana

V decembrskem druženju se bomo na kognitivni čajanki posvetili boleznim, ki privedejo do ekstremnih nihanj razpoloženja ter raziskovali kakšne so kognitivne značilnosti bipolarne motnje. Vzpostavili bomo pojmovno razlikovanje med emocijami, razpoloženji in psihičnimi stanji. Ali se s psihosocialnimi intervencijami izboljša klinični in funkcionalni izid obolelih in kako ta vpliva na medosebne odnose ter kakovost življenja posameznika? Ali se razpoloženje in motivacija povezujeta z učenjem in spominom ter kako je s temi procesi povezana terapevtska hipnoza? 

V raziskovanje nihanj razpoloženja nas bosta pospremila psihologinja Tatjana Novak in filozof ter sociolog kulture Tomaž Herga.

Tatjana Novak je univerzitetna diplomirana psihologinja, zaposlena na Družbeno medicinskem inštitutu ZRC SAZU. Po študiju psihologije je izobraževanje nadaljevala v okviru doktorskega študija na temo Vpliv farmakoterapije in psihoedukacije na kognitivno-emocionalne primanjkljaje pri pacientih z bipolarno motnjo razpoloženja. Sodeluje v raziskovalnih projektih na področju psihosocialne in kognitivne rehabilitacije motenj razpoloženja in preprečevanja stresa na delovnem mestu ter sodeluje pri razvoju orodij za ocenjevanje osebnostnih, nevropsiholoških in kliničnih značilnosti oseb s težavami v duševnem zdravju.

Tomaž Herga je profesor filozofije, univerzitetno diplomirani sociolog kulture, ki je svojo pot nadaljeval na  magistrskem študiju na Filozofski fakulteti ter ga zaključil na področju teoretske psihoanalize z doktoratom z naslovom Logika želje. Poleg specializacije na Slovenskem inštitutu za psihoterapijo in praktično specializacijo iz medicinske hipnoze in hipnoterapije, je svoja znanja izpopolnjeval tudi pri prof. dr. Marjanu Pajntarju v Društvu za medicinsko hipnozo Slovenije.

Kot vedno, bosta predavanji trajali po pol ure. Po predavanjih bomo imeli ob dobrem čaju ali kavi čas za razmislek, vprašanja in pogovor.

Prisrčno vabljeni na čaj in klepet v kavarno Mestnega muzeja! Vstop je prost.

Vsi tisti, ki se Kognitivne čajanke ne boste uspeli udeležiti, lahko prisluhnete posnetku na Radiu študent v rubriki  'Oči, da ne vidijo'.



Halucinacije, blodnje, prividi
(radijska oddaja ob Kognitivni čajanki Halucinacije, blodnje, prividi na Radiu Študent)



KOGNITIVNA ČAJANKA: HALUCINACIJE, BLODNJE, PRIVIDI (nekaj vtisov)

Tokratno srečanje je bilo posvečeno halucinacijam. Kako ljudje doživljajo privide, halucinacije, blodnje? Kakšne so bolezni, ki privedejo do teh stanj? Kakšna je razlika med halucinacijami bolnikov s psihozami in tistimi, ki jih povzroči uporaba drog? Kakšni so učinki različnih drog? Kaj je resničnost in kaj privid? Kje je meja med obema?

V raziskovanje drugačnih svetov smo se podali z doc. dr. Borutom Škodlarjem, psihiatrom in psihoterapevtom s Psihiatrične klinike v Ljubljani in z doktorjem biomedicine, biokemikom dr. Mirjanom Švagljem, strokovnjakom za droge, sodelavcem združenja DrogArt.



 

 

 

 

 

 




Dr. Borut Škodlar se ukvarja s psihozami in razvojem psihotične motnje. Raziskuje fenomenologijo (doživljanje) shizofrenije, pojava ki ga – v različnih oblikah – zasledimo v vseh časovnih, kulturnih in zgodovinskih obdobjih. Kljub temu, da je klasičnih kliničnih slik shizofrenije manj, je veliko več identitetnih težav mladih ljudi. Pogost spremljevalec omenjene bolezni pa so halucinacije.

Dr. Mirjan Švagelj je velik del svoje raziskovalne kariere posvetil vprašanjem, povezanih z uporabo drog: od vprašanj politike, stigem, odvisnosti, pa do raziskovanja učinkov različnih psihadeličnih sredstev na naše doživljanje.



18. 10. 2012 ob 18h

KOGNITIVNA ČAJANKA: HALUCINACIJE, BLODNJE, PRIVIDI

Začenjamo novo sezono KOGNITIVNIH ČAJANK!

Tokratno druženje bo posvečeno halucinacijam. Kako ljudje doživljajo privide, halucinacije, blodnje? Kakšne so bolezni, ki privedejo do teh stanj? Kakšna je razlika med halucinacijami bolnikov s psihozami in tistimi, ki jih povzroči uporaba drog? Kakšni so učinki različnih drog? Kaj je resničnost in kaj privid? Kje je meja med obema?

V raziskovanje drugačnih svetov se bomo podali z doc. dr. Borutom Škodlarjem, psihiatrom in psihoterapevtom s Psihiatrične klinike v Ljubljani in z doktorjem biomedicine, biokemikom dr. Mirjanom Švagljem, strokovnjakom za droge, sodelavcem združenja DrogArt.

Dr. Borut Škodlar se ukvarja s psihozami in razvojem psihotične motnje. Raziskuje fenomenologijo (doživljanje) shizofrenije, pojava ki ga – v različnih oblikah – zasledimo v vseh časovnih, kulturnih in zgodovinskih obdobjih. Kljub temu, da je klasičnih kliničnih slik shizofrenije manj, je veliko več identitetnih težav mladih ljudi. Pogost spremljevalec omenjene bolezni pa so halucinacije.

Dr. Mirjan Švagelj je velik del svoje raziskovalne kariere posvetil vprašanjem, povezanih z uporabo drog: od vprašanj politike, stigem, odvisnosti, pa do raziskovanja učinkov različnih psihadeličnih sredstev na naše doživljanje.

Kot vedno, bosta predavanji trajali po pol ure. Po predavanjih bomo imeli ob dobrem čaju ali kavi čas za razmislek, vprašanja in pogovor.

Kdaj: četrtek 18. 10. 2012 ob 18h
Kje:  Kavarna Mestnega muzeja, Gosposka ul. 15, Ljubljana
Vstopnina: vstop je prost

Prisrčno vabljeni na čaj in klepet v kavarno Mestnega muzeja!



Kognitivna čajanka Slike možganov na Radiu Študent (naslov radijskega prispevka Skodelica čaja in znanstveno-umetniški klepet.



25. 6. 2012, Dunaj

KOGNITIVNA ČAJANKA: IMAGES OF THE BRAIN - utrinki

Kognitivno čajanko Slike možganov smo ponovili tudi na Dunaju. Poleg nevrologa prof. Zvezdana Pirtoška in vizualne umetnice prof. Uršule Berlot se nam je pridružil še umetnostni zgodovinar prof. Raphael Rosenberg z Univerze na Dunaju. Počaščeni smo bili, da je čajanko otvoril rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik.





















Talks, visual presentation and discussion on the crossroads between science and visual art:

18:15  Opening words
Prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik, rector of the University of Ljubljana, prof. dr. Markus Peschl, head of Cognitive Science Research Platform of the University of Vienna, study program director of MEi:CogSci Cognitive Science joint masters program.

18:30  Neurologist's perspective: prof. dr. Zvezdan Pirtošek, Medical Faculty, University of Ljubljana
History of attempts to look into the living human brain
Beauty and decline of painters' work when the brain is damaged

19:15  Visual artist's perspective: prof. dr. Uršula Berlot, Academy of fine arts and design, University of Ljubljana
Presentation of installations based on radiological images of artist's own brain

20:00  Art historian's perspective: prof. dr. Raphael Rosenberg, Faculty of Art History, University of Vienna
The moving eye of the beholder: art literature versus empirical data                                                                    

The main goal of the event was enabling cross-talk between various disciplines of cognitive science and even wider: a discussion between science and art.

TIME AND PLACE                        
Monday, 25th of June at 18:15 in the Seminarraum 1 (SR1) of the Institut für Kunstgeschichte, Universität Wien, Universitätscampus Hof 9, Spitalgasse 2, 1090.  End time: approximately 21:00. Entrance is free.

Description of talks:
In the first part of his lecture neurologist prof. dr. Zvezdan Pirtošek from Medical Faculty, University of Ljubljana, lead us through the history of attempts to look into the living human brain. The second part revealed the beauty and decline of painters' work when the brain is damaged.


Uršula Berlot, Butterfly / Metulj, 2010
www.ljudmila.org/berlotula/
The following speaker, visual artist prof. dr. Uršula Berlot from the Academy of fine arts and design, University of Ljubljana, presented some of her own art projects which originate in combining art and neuroscientific theories. She presented examples of installations based on radiological images of her own brain and formally combine the use of various visual media, medical technology and light sensitive materials. In the broader sense her installations are about perception research, exploring different states of consciousness by recording and visualizing mental (cerebral) spaces.

Art historian prof. dr. Raphael Rosenberg from the Department of Art History, University of Vienna round off the evening with the talk titled "The moving eye of the beholder: Art literature versus empirical data" where he will analyze the behavior of the eye of art beholders. He compared the way eye movements have been thought of for many centuries in descriptions of art with the data actually collected in his eye-tracking-lab.

The event was organized in collaboration between University of Ljubljana, University of Vienna Cognitive Science Research Platform, Slovenian Culture and Information Centre Vienna (SKICA) and MEi:CogSci (Joint Master program in Cognitive Science).



7. 6. 2012, 18:00, Kavarna Mestnega muzeja, Ljubljana
Mestni muzej

KOGNITIVNA ČAJANKA: SLIKE MOŽGANOV - utrinki

Kaj se zgodi, ko si podata roke nevroznanost in vizualna umetnost? Kako so slike živih možganov spremenile naše razumevanje samih sebe in kako vplivajo na umetniško ustvarjanje? Tokratna čajanka je bila polna slik: podob živih možganov, umetniških del slikarjev z možganskimi poškodbami in vizualnih instalacij, ki jih je navdahnila FMR.

















V prvem delu svojega predavanja nas je nevrolog prof. Zvezdan Pirtošek peljal skozi zgodovino poskusov pogleda v žive možgane. Drugi del njegove predstavitve je razkril, lepoto in zaton ustvarjanja slikarjev s poškodbo možganov.


Butterfly / Metulj, 2010
Vir: www.ljudmila.org/berlotula/

Levitation / Levitacija, 2007
Vir: www.ljudmila.org/berlotula/

Uršula Berlot, vizualna umetnica in profesorica na ALUO, je v predavanju predstavila nekaj lastnih umetniških projektov, ki so nastali na osnovi povezovanja nevroznanstvenih teorij z umetniškimi vsebinami. Instalacije, ki jih bo pokazala, temeljijo na  radioloških posnetkih lastnih možganov in formalno združujejo uporabo različnih vizualnih medijev, medicinske tehnologije in svetlobno občutljivih materialov. V širšem smislu se ukvarjajo z raziskovanjem percepcije in oblikami različnih stanj zavesti v smislu zapisovanja in vizualizacije mentalnih (cerebralnih) prostorov.

Predstavitvama je kot vedno sledila živa diskusija ob dobrem čaju in kavi.




Mestni muzej

17. 5. 2012, 18:00, Kavarna Mestnega muzeja, Ljubljana 
                               
UČENJE PRI ČLOVEKU IN STROJU - utrinki

Na tokratni kognitivni čajanki sta psihologinja in strokovnjak umetne inteligence vsak s svojega zornega kota govorila o učenju. Kaj sploh je učenje? Gre pri učenju človeka in učenju računalnika za isto stvar? Kako učenje oblikuje človekov razvoj, kako učeče računalniške programe uporabljamo v vsakodnevnem življenju...

Doc. dr. Olga Poljšak-Škraban s Pedagoške fakultete je predstavila nekatere sodobne poglede psihologije na učenje, na pomembne dejavnike, ki vplivajo nanj ter na povezanost učenja in razvoja. Akad. prof. dr. Ivan Bratko s Fakultete za računalništvo in informatiko pa je predstavil nekaj principov, kako se računalnik lahko uči, in jih ilustriral s primeri: kako se računalnik nauči npr. diagnosticirati bolezni, napovedovati vreme ali rast alg v beneški laguni; kako odkrije novo genetsko teorijo ali biološko pomemben vzorec v kemijski strukturi molekule, ali pa povsem abstraktne pojme, kot so stabilnost, ovira ali orodje. 

Kot vedno, bodo predavanja krajša, da je ostalo več časa za razmislek in pogovor. Ob dobrem čaju ali kavi seveda.




KAKO MERITI NEIZMERLJIVO?


Kako se raziskovalno približati izmuzljivemu področju človekove duševnosti? Ali lahko duševne pojave le opisujemo ali jih lahko tudi merimo? S katerimi metodami lahko čim bolj objektivno in veljavno spoznavamo naš subjektivni svet? Kako o tem razmišlja psiholog, inženir in kako kognitivni znanstvenik? Na predavanju smo spoznali tri različne, a komplementarne empirične pristope k raziskovanju kognicije, emocij in drugih duševnih pojavov.

doc. dr. Anja Podlesek, psihologinja, Filozofska fakulteta UL
Anja Podlesek je na kratko predstavila zgodovino razvoja merjenja duševnih pojavov in pokazala, kako se psihologi lotevajo merjenja občutkov in drugih, še kompleksnejših psiholoških konstruktov. Nakazala bo glavne probleme merjenja "neizmerljivega" in poskušala utemeljiti mnenje psihologov, da je dejansko, čeprav z zavedanjem mnogih omejitev, možno meriti nekaj tako neotipljivega, kot je duševnost.

doc. dr. Gregor Geršak, metrolog, Fakulteta za elektrotehniko UL

Gregor Geršak je z biomedicinskega in inženirskega vidika predstavil senzorično meroslovje, najmlajšo vejo metrologije, znanosti o merjenju. Opisal bo osnovne merilne metode in merilno instrumentacijo s področja fizioloških merjenj, s poudarkom na v zadnjem času cvetoči psihofiziologiji. Nakazal je dileme klasičnega meroslovja v primeru vključevanja človeka v meritev in poskušal razložiti velikansko zanimanje evropske industrije za take meritve.

izr. prof. dr. Urban Kordeš, kognitivni znanstvenik, Skupni magistrski študij kognitivne znanosti na UL
Urban Kordeš je govoril o fenomenološkem raziskovanju, t.j. raziskovanju živega človekovega izkustva. Podrobneje bo predstavil metodo deskriptivnega vzorčenja izkustva, s katero poskušamo v naključnih trenutkih dneva "zajeti" doživljanje v njegovi polnosti. Na kratko je predstavil nekatere rezultate (na koliko različnih načinov ljudje razmišljamo, kako čustvujemo, kako se odločamo).

Po predavanju je sledila še krajša predstavitev Skupnega interdisciplinarnega študijskega programa Kognitivna znanost.



GLAGOLI: KAJ O NJIH VEMO IN KAKO JIH UPORABLJAMO




















Jezikoslovka dr. Tatjana Marvin, predavateljica na oddelku za anglistiko in amerikanistiko ter oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje na Filozofski fakulteti in psiholingvistka/nevrolingvistka dr. Christina Manouilidou, predavateljica na Univerzi v Patrasu, sta predavali o »anatomiji« in »vedenju« glagolov z vidika teoretične in eksperimentalne lingvistike. Pokazali sta, da sta na primer glagola ljubiti in sovražiti zelo podobna, glagola ljubiti in poljubiti pa daleč narazen.


Predavanji sta bili v angleškem jeziku.

Verbs: what we know about them and how we use them
Our target in this talk is to present the “anatomy” and “behavior” of verbs both from theoretical linguistic and experimental perspective. We will show that love and hate are really similar even though they mean opposite things and that love and kiss are indeed far apart. In the first part of the talk, we go over the main elements of verb representation, that is, their semantic participants and their specific roles (agent, patient, theme, etc.). We then describe how these semantic entities are realized at the sentence/syntactic level, as subjects, objects, etc. and what the principles that guide this mapping are. In the second part we present experimental evidence from healthy and brain-damaged populations showing that the above notions are not merely theoretical concepts, but they have their processing as well as brain correlates. We’ll show that we prefer to kiss than love and we rather kick than hate.



ŽENSKE IN MOŠKI – ODNOS IN MOŽGANI
Izr. prof. dr. Manca Košir, dolgoletna predstojnica Katedre za novinarstvo na FDV, avtorica petnajstih knjig (Ženska pisma, Moški -- ženske, Moški -- ženska, Moška pisma…), je v svojem predavanju poskušala interpretirati odnos moški:ženska.

Izr. prof. dr. Gregor Majdič, profesor za fiziologijo na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani in na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru pa je predaval razlikah med moškimi in ženskimi možgani.







POVZETEK PREDAVANJ:

MOŠKI -- ŽENSKA: OD PRINCA NA BELEM KONJU DO UMIRANJA BREZ SPOLNE IDENTITETE, izr. prof. dr. Manca Košir
Forma predavanja bo presežena z žensko komunikacijsko sprego, ki bo skušala interpretirati odnos moški:ženska prek življenjskih izkušenj, (avto)refleksije, uvidov v fenomen razmerij med moškim in žensko od rojstva do smrti v strokovni literaturi, beletristiki in avtoričinem dopisovanju z ženskami in moškimi. Ponujenih bo nekaj stereotipov in klišejev o pravih ženskah in pravih moških, začinjenih s tipičnimi iluzijami o medsebojnem razmerju, pri katerem je "oni drugi" ključ za (ne)uspešnost odnosa.














 

ALI SO MOŠKI MOŽGANI DRUGAČNI KOT ŽENSKI?, izr. prof. dr. Gregor Majdič
Razlike med moškimi in ženskimi možgani so od nekdaj vzbujale zanimanje in domišljijo.  V predavanju bodo predstavljena znanstvena dognanja o tem, ali razlike med moškimi in ženskimi možgani zares obstajajo in kakšne so te razlike, tako v strukturi možganov, kot v njihovem delovanju. (Povezava na članek: So možgani tudi spolni organ, prof. dr. Gregor Majdič, Delo, Znanost, četrtek 14.2.2008)























PROSTORČASJE
Arhitekt Ira Zorko in fizik Andrej Detela sta spregovorila o kvalitetah prostora in časa, dveh neločljivih elementih prostorčasja.

Povzetek predavanj:

Prostor - prostost naše elementarne življenjskosti –  stvarna danost, ki polni in prežema tako naša telesa kot tudi vse, kar je okrog in mimo njih, se v sedanji dobi vse preveč reducira na surovino, na zaračunano razpoložljivost, v mnogih primerih samo še na ceno kvadratnega metra. V predavanju bo Ira Zorko s pomočjo telesnosti in slik obujali in prebujali spomine na prostore v neposredni bližini našega druženja, prostore, ki nagovarjajo zbranost, nosijo v sebi posebno gostoto (podobno tisti v čajni vrečki), in vabijo v brezčasnost. V tiste vrste brezčasnost, kjer se nam začne odpirati povsem druga in drugačna kvaliteta časa in prostora.
                                          
Čas kot povezovalec našega izkustva z opisljivo pojavnostjo zunanjega sveta se v sedanji dobi vse preveč reducira na opis v zamrznjenih formah. Te forme so sicer uporabne za vizualna sporočila, vendar so oropane samega bistva časa, tudi prvinske čarobnosti in vsebinske polnosti. Širših odgovorov na te dileme Andrej Detela ne bo iskal samo v standardnih evropskih filozofijah, temveč se bo oprl tudi na bergsonizem in na percepcije časa v azijskih filozofijah. Krog bo sklenil z novejšimi interpretacijami časa v kvantni fiziki, ki odpirajo povsem nove poglede navznoter in navzven.



SKUPINSKA RACIONALNOST - EVOLUCIJA IN ODLOČITVENI POTENCIALI
Aljaž Ule
Andrej Ule
Je skupina lahko racionalna? Lahko misli, se lahko odloča? Kako? Kaj prevesi tehtnico v prid določene odločitve? Na tovrstna vprašanja nam bo odgovarjal izjemno zanimiv predavateljski par: filozof/matematik in ekonomist/matematik.

Dr. Andrej Ule, redni profesor na oddelku za filozofijo Filozofske fakultete je predaval o skupinskem odločanju kot postopni kristalizaciji odločitvenih potencialov,  dr. Aljaž Ule, docent na Univerzi na primorskem in docent na Fakulteti za ekonomske in poslovne vede na Univerzi v Amsterdamu, pa o evolucijskih razlogih skupinske racionalnosti. 


Povzetek predavanja "Skupinsko odločanje kot postopna kristalizacija odločitvenih potencialov", prof.dr. Andreja Uleta:

V predavanju bom predstavil nekaj značilnosti in dilem skupinskega odločanja v skupinah. Skupinsko odločanje predstavim kot proces postopnega izkristaliziranja dominantnih alternativ pod vplivom različnih kontekstov odločanja iz prvotnega potenciala za odločanje, ki ga se v procesu odločanja lahko spreminjajo. Skupinsko odločanje lahko formalno predstavimo kot na splošno večfazni proces aktualiziranja skupinskih potencialov za odločanje pod vplivom kontekstualno določenih dejavnikov. Ti dejavniki delujejo kot nekak energetizatorji odločanja. Višja ko je raven energetiziranja odločanja, bolj verjetno je, da bodo člani skupine prišli do skupne odločitve. Za vsako fazo odločanja formuliram ustrezno matriko privlačnosti spojenih izidov individualnih odločitev. Kontekste odločanja predstavljajo podobne matrike energetiziranja skupine za vse možne spojene izide.  V dani fazi odločanja se izkaže za racionalno tista skupinska odločitev, ki je glede na matriko privlačnosti najprivlačnejša za člane skupine. Ocena racionalnosti odločanja nam pove, kaj lahko pričakujemo, v kolikor bi se akterji racionalno odločali. V končni fazi odločanja nastopa kontekst, kjer dobimo poenostavljeno, morda polarizirano matriko privlačnosti izidov, ki ustreza skupnemu odločanju za eno od alternativ. (Literatura: Ule: Skupinsko odločanje, racionalnost in odločitveni potenciali. V: A. Ule, O. Markič, U. Kordeš (ur.): Konteksti odločanja. Aristej, Maribor 2009.)

Povzetek predavanja "Evolucijski razlogi skupinske racionalnosti", dr. Aljaža Uleta:

Človeško odločanje je v tradicionalni ekonomski teoriji opisano kot proces racionalne izbire. Ljudje imajo izoblikovane preference glede vseh možnih izbir, vedno najdejo najboljšo izbiro in pri tem ne izgubljajo časa. Ljudje so pogosto sebični, najbolje pa se znajdejo brez vpletanja inštitucij. V popolnem nasprotju z ekonomskim modelom je odločanje v tradicionalni biološki teoriji opisano kot sledenje prirojenim vedenjskim vzorcem, nastalim skozi proces naravne evolucije. Ta deluje na nivojih vrste ali posameznika skozi selekcijo genetskih zapisov. Oba modela se soočata s težavo pri razlagi sodelovanja in altruizma. Mnogo ljudi je pripravljeno darovati neznancem, kar je v nasprotju z idejami racionalnosti in sebičnosti. Podobno se v nekaterih živalskih vrstah, predvsem med insekti, posamezni člani skupine odrečejo svoji reprodukciji v dobrobit skupine. Genetski zapis žrtvujočih posameznikov se torej ne prenaša med generacijami in evolucijo te eusocialnosti ni preprosto razložiti z modelom sebičnega gena. Sodelovanje, altruizem in osebno žrtvovanje lažje razložimo, če sprejmemo idejo, da naravna selekcija deluje tudi na nivoju skupin posameznikov in da ljudje, tako kot ostale živali, pri kompleksnem odločanju sledimo prirojenim, privzgojenim ali naučenim pravilom. Takšno vedenje lahko opazovalcu tržnih okolij deluje kot sebično in racionalno, a le če je to okolje dovolj konkurenčno in je informacija o kvaliteti proizvodov dovolj popolna.



POKUKAJMO V MOŽGANE OTROK
V četrtek 16. decembra smo se na Kognitivni čajanki posvetili otroškim možganom in njihovemu razvoju. S pomočjo asist. Tine Bregant, dr. med., specializantke pediatrije, zaposlene na  Pediatrični Kliniki Ljubljana, smo skupaj pokukali v možgane otrok.

Predavateljica je z nami poskusila odgovoriti na vprašanja ali drži, da:
- novorojenček ničesar ne zna
- otrok potrebuje veliko pripomočkov, da se ustrezno razvije
- otroka naučimo hoditi
- z ustrahovanjem dosežemo pri otroku in mladostniku največ
- so otroci pomanjšani in manj izkušeni odrasli? Predavanju je seveda sledila diskusija ob dobrem čaju ali kavi.





























JEZIK IN MIŠLJENJE - MED BIOLOGIJO IN KULTURO
3. Kognitivna čajanka
Predavali sta prof. dr. Jana Rošker, predstojnica oddelka za azijske in afriške študije na FF in filozofinja ter kognitivna znanstvenica prof. dr. Olga Markič.

Predavateljici sta na novo (z mnogo zanimivimi nevrološkimi in antropološkimi primeri) osvetlili staro vprašanje: kako sta mišljenje in jezik odvisna od vrojenih bioloških danosti in koliko od kulturnega konteksta.

Tudi na tem srečanju smo predstavili skupini interdisciplinarnem magistrski študijski program kognitivne znanosti, ki poteka na UL.






3. Kognitivna čajanka
3. Kognitivna čajanka




















ZAVEST

Seveda je področje raziskav zavesti veliko preširoko, da bi ga lahko obdelali v enem večeru. Kot je že tradicija, smo tudi v tej čajanki poskusili temo večera osvetliti z dveh - tokrat res povsem različnih - zornih kotov.

V četrtek 13. maja sta v kavarni Mestnega muzeja predavali profesorica indijskih študij in sanskrta dr. Tamara Ditrich, s filozofske fakultete in diplomirani biolog Matej Plankar, mladi raziskovalec z inštituta BION.

Matej Plankar je predstavil koncept biološke koherence, ki predstavlja most med klasičnimi nevrološkimi teorijami zavesti in (v zadnjem času zelo modernimi) kvantnimi teorijami. Prof. Ditrichova, ki se je pred kratkim vrnila v Slovenijo po 15 letih učiteljevanja na univerzi v Queenslandu, pa je predstavila budistični pogled na vprašanje zavesti.

Na srečanju smo predstavili tudi skupini interdisciplinarnem magistrski študijski program kognitivne znanosti, ki poteka na UL.




ODLOČANJE

V četrtek 8. aprila ob 18h smo nadaljevali tradicijo predavanj in diskusij, posvečenih zanimivim temam s področja raziskovanja duševnosti in zavesti, ki smo jo v okviru Slovenskega društva za kognitivne znanosti začeli dve leti nazaj. Zasnova kognitivnih srečanj je doživela prenovo: Namesto v dolgočasnih predavalnicah, se bomo srečevali v prijazni kavarni Mestnega muzeja. Praviloma bomo vsako temo spoznali z vsaj dveh perspektiv. Predavanja bodo krajša, da bo ostalo več časa za razmislek in pogovor.

V četrtek 8.4. ob 18h sta predavali psihologinja Simona Tancig, zdravnik in nevroznanstvenik Dejan Georgijev ter fizik, kognitivni znanstvenik in fenomenološki raziskovalec Urban Kordeš. Vsak je s svoje perspektive predstavil fenomen odločanja: Kaj je nevroznanost spoznala o svobodni volji, kaj nam o procesu odločanja govorijo različne nevrološke patologije, kako psihologi raziskujejo ta pojav, kako se odločamo v skupinah, kako izgleda odločanje »od znotraj« kot del naše doživljajske pokrajine, kakšne strategije odločanja najbolj delujejo...

Srečanje smo izkoristili tudi za predstavitev knjige Konteksti odločanja založbe Aristej, vsi zainteresirani pa ste lahko izvedeli tudi podrobne informacije o mednarodnem Skupnem interdisciplinarnem študijskem programu druge stopnje Kognitivna znanost, ki poteka na UL.