FOTOGRAFIJE S TERENSKIH VAJ

Pričujoči opisi 100 meritev na terenu, so nastali ob dolgoletnem sodelovanju s pokojnim profesorjem dr. Janezom FERBARJEM, ki je v okviru poučevanja metodike začetnega naravoslovja - fizikalne vsebine za študentke oddelka za predšolsko vzgojo, naravoslovja-fizikalne  vsebine  za študentke oddelka za razredni pouk, ter pri seminarjih za vzgojiteljice in učiteljice v okviru projekta "TEMPUS", ki ga je vodil in ga je financirala Evropska skupnost, uvedel tudi delo na terenu - naravoslovni dan in noč. Sedaj sodelujem s prof. dr. Mojco Čepič za Oddelek za razredni pouk in višjo predavateljico mag. Ano Gostinčar Blagotinšek za Oddelek za predšolsko vzgojo, ter asistenti mag. Nado Razpet, Jernejo Pavlin in Katarino Susman, ki so dopolnjevali spletno stran.

© Spletne strani so namenjene le za vašo uporabo. ®

175 fotografij je večinoma s terenskih vaj na Debelem rtiču maja 2002, 2003 in 2004, pa tudi s Centrov šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) v Fijesi, na Kozjaku, v Kranjski Gori in Bohinju iz prejšnjih let. V letu 2005 so bile terenske vaje v CŠOD v Radencih ob Kolpi, 2006, 2007 in 2008 spet na Debelem rtiču (na fotografiji točno pod Triglavom), 2009 v CŠOD v Rakovem Škocjanu, 2010 in 2011 pa spet na Debelem rtiču. V letu 2012 so bile terenske vaje v CŠOD  Lipa, Črmošnjice, leta 2013 pa spet na Debelem rtiču.
Fotografijo lahko povečate, če kliknete nanjo (Hyperlink).

priprave_m.jpg (5014 bytes)pripravljeni_m.JPG (6622 bytes)zdaj_m.JPG (8788 bytes)Kolpa_m.jpg (7410 bytes)RakSkocCSOD_m.JPG (7199 bytes)

SVETLOBA

27. temper. razl. obarv. predm 59. slana

TEMPERATURA

28. osvetljenost oken 60. terenske POZIMI na snegu

1. vrste termometrov

29. merjenje UV svetlobe in ozon 61. pot vode
2. toplotni tok 30. merjenje višine dreves 62. hitrost vode
3. merjenje temperature zraka 34. zorni kot 63. spreminjanje hitrosti vode
4. merjenje temperature prsti 35. tretja razsežnost 64. zrnatost dna potoka
5. dnevno merjenje temp. zraka 36. merjenje višine griča 65. temperatura jezera, morja
6. letno merjenje temper. zraka

ORIENTACIJA

66. bibavica plimovanje, valovanje

SONCE

37. severna smer s kompasom

67. vzgon

7. dnevna pot Sonca

38. azimut s kompasom

PRST

8. letno opazov. zahoda Sonca 39. južna smer z uro s kazalci 68. geološki profil
9. preslikava Sonca z luknjico 40. orientacija zemljevida, azimut z zemljevida 69. gozdna in vrtna prst
10. zorni kot Sonca 41. oddaljenost kraja 70. zrak v prsti
11. opaz. Sonca s teleskopom 42. orientacija po predmetih 71. humus v prsti
12. zbiranje sončeve svetlobe 43. lokacija 72. glina v prsti
13. konzerviranje sonč. energije 44. oddaljenost po barvi 73. zrnatost prsti
14. sončna celica 45. trangulacija 74. voda v prsti

SENCE

46.   VREME 75. podtalnica
15. dnevna dolžina in smer senc 47. veter 76. zbiranje vode iz tal
16. letno opazovanje senc 48. azteški merilnik vetra

77. električna prevodnost tal

17. azimut Sonca

VODA V NARAVI kroženje

ASTRONOMIJA

18. Sončna ura 49. opazovanje oblakov 78. Nušičeva avtobiografija
19. višinski kot Sonca 50. merjenje padavin 79. Astronomsko gledališče
20. višinski kot Sonca čez leto 51. blisk in grom 80. Lunin in Sončev mrk
21. računanje višinskega kota S 52. merjenje relativne vlažnosti 81. v katerem ozvezdju je Sonce
22. osoje in prisoje v naravi 54. hlajenje z izhlapevanjem 82. čas vzhoda in zahoda Sonca
23. osvetljenost prisoj in osoj 55. megla 83. vrtljiva zvezdna karta
24. osoje in pris. na stirop. strehi 56. voda in svetloba 84. Zvezda Severnica
25. merjenje osvetljenosti 57. mavrica 85. zvezdna ura
26. merjenje odbojnosti 58. rosa 86. podatki o Soncu in planetih

Opazovanje narave in pojavov je lahko nadvse zanimivo. Učence spodbujajmo, da opazujejo okolico in dogodke v njej. Seveda jih pri tem usmerjamo k ciljem, ki jih želimo doseči. Tudi v naravi smo odgovorni za svoje učence. Zato moramo biti pozorni na nevarnosti, jih predvideti in preprečiti nevšečnosti. Teren moramo predhodno pregledati in se izogniti nevarnostim (prepadom, globoki vodi, ipd). Opozorimo jih, da se primerno oblečejo in obujejo za lepo in slabo vreme. Poleti je Sonce nevarno, zlasti še za otroke (glej UVIndex), zato naj se zaščitijo s pokrivali in kremo za sončenje.

RAZVRŠČANJE IN UREJANJE



  Razvrščanje in urejanje sta osnovna naravoslovna postopka. Zato tudi v naravi izkoristimo priložnost za razvrščanje pa tudi urejanje po eni spremenljivki, nato pa tudi po dveh hkrati (kvalitativni, semikvantitativni in kvantitativni). Glej tudi razvrščanje in urejanje v začetnem naravoslovju.

SVETLOBA

soncnivzhod_m.jpg (2127 bytes)   Domneva, da poleg svetlobe prihaja na Zemljo tudi toplota, je napačna. S Sonca prihaja le svetloba (elektromagnetno valovanje), saj le ta lahko potuje skozi prazen prostor (vakuum) med Soncem in Zemljo. Gostota svetlobnega toka, ki s Sonca prihaja na Zemljo znaša 1400 W/m2, to pomeni, da vsako sekundo pade na  m2, ki je pravokoten na sončeve žarke 1400 joulov energije. (Na površje Zemlje nekaj manj, ob jasnem vremenu do največ 1000 joulov vsako sekundo). Torej s Sonca ne prihaja toplota, pač pa se telo segreva, če vpija (absorbira) svetlobo. Če je telo osvetljeno se mu torej zviša temperatura, ker vpija svetlobo.

TEMPERATURA

Temperaturo merimo s termometri. Ti izkoriščajo spremembe lastnosti teles (oblika, barva, dolžina, prostornina, prevodnost za električni tok,…), ki nastanejo, če se temperatura telesa (termometra) spremeni. Termometer kaže torej svojo temperaturo, ki je običajno čez nekaj časa enaka temperaturi okolice. (Koliko časa moramo počakati?)

1. Vrste termometrov.

termometri1_m.jpg (8334 bytes)   Oglejte si nekaj termometrov: ALKOHOLNI TERMOMETER (zaporedna številka v popisu 1035 in 1036), TERMOMETER NA BIMETALNI TRAK (838), UPOROVNI TERMOMETER (2068), VBODNI TERMOMETER (2069), INFRARDEČI TERMOMETER(2070 in 2071), jih opišite, narišite in razložite njihovo delovanje! Uporovni termometer meri spremembo upornosti senzorja v odvisnosti od temperature. Ker deluje na električni tok, mora imeti baterijo in navadno zaslon z digitalnim zapisom temperature. Infrardeči termometer meri (infrardeče) sevanje telesa in iz tega njegovo temperaturo ("na daljavo"). IR termometer nič ne "pošilja", temveč samo sprejema elektromagnetno sevanje merjenca. Z IR termometrom lahko izmerimo tudi temperaturo oblakov, ki je nižja od 0°C in še nižja pri višjih oblakih. Pri merjenju z IR termometrom moramo rezultate meritev kritično analizirati, saj na njih vpliva sevanje okolice in površina merjenca (barva, hrapavost,...)

2. Opazovanje toplotnih tokov.

  V tri enake plastenke naložite prst, vodo in mivko. Poskrbite, da bodo začetne temperature merjencev enake (plastenke zakopljite za pol ure na sončno mesto). Pred meritvijo postavite tri enake termometre za nekaj minut v ledeno mrzlo vodo, da temperatura pade na nekaj stopinj celzija. Nato jih vtaknite v vse tri merjence in opazujte hitrost premikanja nitke v termometru.
  Kaj opazite?
  Hitrost premikanja nitke kaže hitrost prehajanja toplote iz merjenca v termometer.
  Termometer je torej poleg merilnika temperature lahko tudi  čutilnik toplote (toplotnih tokov).
  Termometer kaže vedno svojo temperaturo.

3. Izmerite temperaturo zraka
(na soncu, v senci, pri tleh, 1,5 m visoko, nad različnimi podlagami).

a) Merjenje temperature zraka na soncu in v senci.
Ob sončnem dnevu postavite en termometer na sončno mesto, drugega pa v senco.

Tsonce[° C]

Tsenca[° C]

   

Kateri termometer pokaže višjo temperaturo in zakaj? (termometer osvetljen od Sonca se bolj segreje zaradi absorbirane svetlobe)
Termometer na oknu ali na balkonu, ki je na soncu bo kazal višjo temperaturo od temperature okoliškega zraka.

b) Merjenje temperature zraka 1 cm in 150 cm nad tlemi.

dvetemperaturi_m.jpg (5598 bytes)
temper.zraka1_m.jpg (4352 bytes)

PeF_m.JPG (4342 bytes)

  Postavite en termometer 1 cm nad tlemi (lahko ga položite na tla), drugega pa dvignite približno 1,5 m visoko.Termometra naj bosta enaka (na istem mestu morata hkrati kazati enako temperaturo), če ne lahko seveda uporabimo en termometer s katerim izmerimo temperaturo najprej pri tleh nato pa 1,5 m visoko. Oba termometra naj bosta med merjenjem v senci (zasenčena). Po nekaj minutah primerjajte izmerjeni temperaturi! Dobijo se termometri, ki imajo eno sondo na priključnem kablu in jo lahko namestimo 2 cm nad tlemi, TERMOMETER S PRIKAZOVALNIKOM OBEH TEMPERATUR (2205) pa 2 m visoko. Predhodno preverite če kažeta obe sondi na istem mestu enako temperaturo. Primeren je tudi termometer s sondo, ki brezžično, z radijskimi signali, pošilja podatke na prikazovalnik temperature, ki hkrati kaže tudi temperaturo ob njem (običajno se uporabljajo za prikazovanje temperature zunaj in znotraj)

T2 cm[°C]

T2 m[°C]

   

  Zrak se torej ne segreva od zgoraj od Sonca, temveč se segreva od spodaj od tal.
  Zrak je za svetlobo prozoren, zato prihaja skoraj brez izgub do površja Zemlje, ki jo vpija in se zato segreva. Ogreta zemlja segreva zrak tik nad njo, ki se zato razteza in dviguje. Pri dvigovanju se zrak razteza in ohlaja. Pilot v letalu, ki leti 10 km visoko običajno pove potnikom, da je zunaj temperatura -50 °C, čeprav smo bliže Soncu. Temperatura ozračja pri dvigovanju pada za približno 6,5 °C na vsak kilometer. Izmerjena temperatura je odvisna tudi od vetra. Če ga ni, so meritve prepričljivejše. (glej tudi segrevanje voda).
  Z infrardečim termometrom lahko izmerimo tudi temperaturo ozračja (ali oblakov) nad nami, ki bo običajno pod lediščem.
  Ko Sonce ne sveti na površje zemlje (ponoči ali ob oblačnem vremenu) se hitro ohlaja in je lahko čez nekaj časa (zlasti pozimi in ob deževnem vremenu) temperatura pri tleh nižja, ker se redkejši topel zrak dviga, gostejši hladen pa spušča (Takrat nas zebe v noge). Včasih se v neprevetrenih (npr. ljubljanski) kotlini zadržuje mrzel zrak, nad njim pa je lahko lepo vreme s toplejšim zrakom. Pojavu pravimo toplotna inverzija.

  V vremenskih hišicah merijo vremenoslovci temperaturo 2 m nad tlemi.

  Da je ob sončnem vremenu pri tleh topleje, lahko opazimo na drogovih, po katerih polži plezajo navzgor, kjer je hladneje.

c) Merjenje temperature zraka nad različnimi podlagami.

MerjTemper_m.jpg (7640 bytes)

  S termometrom, ki ga držite približno 1 cm nad tlemi (lahko ga položite na tla), izmerite temperature zraka nad različnimi podlagami: nad travo, mivko, peskom, preorano njivo, asfaltom, betonom in vodno gladino. Meritve izvedite na mestih, ki so ves dan na soncu (ves dan v senci). Med meritvijo naredite začasno senco nad termometrom. Zapišite izmerjene temperature.

 

Tsonce[°C]

Tsenca[°C]

trava

   

mivka

   

njiva

   

asfalt

   

beton

   

vodna gladina

   

  Zakaj se temperature zraka nad različnimi, s soncem obsijanimi podlagami, razlikujejo?
  Zakaj pa se razlikujejo temperature zraka na soncu in v senci?
  Poleg temperature zraka izmerite še temperaturo različnih tal (podlag, iz njihovega sevanja) z infrardečim termometrom.
  Tla v senci vpijejo (akumulirajo) manj svetlobe kot na soncu in ima zato zrak pri tleh nižjo temperaturo.

4. Merjenje temperature prsti različno globoko.

3termometri14_m.JPG (5808 bytes)   Z vbodnim termometrom izmerite temperature 3 cm, 6 cm in 9 cm globoko (T3, T6 in T9) na sončnem mestu. Če merite z alkoholnim termometrom naredite luknjico s SADILNIKOM (2108) ali "ZOBOM" OD LESENIH GRABELJ (2109). Ko vtaknete termometer v luknjico, jo zasujte. Meritve ponavljajte vsako uro. Merite tudi temperaturo zraka (pod senčilom). Narišite potek temperature v odvisnosti od časa v vseh treh luknjicah in zraku. Vse štiri odvisnosti narišite na en graf, rišite z različnimi barvnimi svinčniki. Razložite podobnosti in razlike!
  Globlje ko gremo, manj se temperatura spreminja. V kraških jamah je vse leto skoraj enaka, pozimi je toplo, poleti prijetno hladno.
  Agrometeorologi  (meteorologi, ki svetujejo poljedelcem) merijo temperaturo običajno 7 cm globoko.
 

800

1000

1200

1400

1600

1800

2000

T3

             

T6

             

T9

             

TZ

             

5. Dnevno merjenje temperature zraka
Čez dan večkrat izmerite temperaturo zraka na istem mestu v senci (npr. vsaki dve uri). Po možnosti naredite nekaj meritev tudi ponoči in boste ugotovili, da takrat temperatura ves čas pada in je najnižja ob sončevem vzhodu. (Narišite graf) (Če pa Sonce nebi vzšlo, bi se temperatura še naprej zniževala in zniževala...)

6. Letno merjenje temperature zraka.
V vsakem letnem času merite temperaturo vsaj 10 do 14 dni. Če temperaturo spremljamo daljši čas, zmanjšamo število dnevnih meritev. Temperaturo merite zjutraj ob 8. uri, ob 13. uri in zvečer ob 19. uri. Izdelajte histograme za vsako obdobje posebej in jih obešene v razredu primerjajte med seboj.

Datum:
Ura

800

1300

1900

T[° C] . . .

Merjenje temperatur ob določeni uri dneva, lahko strnemo v naslednji tabeli:

Merjenje temperature Nekaj cm globoko
z vbodnim termometrom
Tik nad tlemi
z vbodnim termometrom
1 do 2 m nad tlemi
z vbodnim termometrom
Tal z infra rdečim term.
Na soncu na travi      

°C

Na mivki (asfaltu)
na soncu
     

°C

V ("gosti") senci      

°C

SONCE

SoncZahod1_m.jpg (3197 bytes)
PotSonca.jpg (4716 bytes)
  Na količino energije, ki jo prejme kak del zemeljske površine, vplivajo čas osončenja in kot pod katerim sončni žarki padajo na površino. V zmernem pasu, kjer živimo, se zaradi sprememb naklona sončnih žarkov izmenjujejo letni časi. Poleti padajo žarki bolj strmo (45° + 23° = 68°) kot pozimi (45° - 23° = 22°). Ker poleti pada svetloba bolj strmo, jo tudi tla bolj vpijajo in se zato tudi bolj segrevajo, pozimi pa ko pada svetloba s Sonca bolj poševno,  se zato površje manj segreje. (Glej tudi osvetljenost spodaj)
  Tudi čas osončenja je daljši. Pozimi so dnevi kratki (8 ur), noči pa dolge (16 ur). Poleti obratno. Čas osončenja je odvisen od dolžine dneva. Menjava dneva in noči je posledica vrtenja Zemlje okoli svoje osi. Na Zemlji to vrtenje opazimo tudi kot premikanje Sonca po nebu. Zjutraj vzide na vzhodu in je opoldne najvišje, zvečer pa na zahodu zaide za obzorje. Poleg vrtenja okoli lastne osi, pa Zemlja kroži še okoli Sonca. Ta obhod opravi v enem letu. Ker je os vrtenja Zemlje okoli lastne osi nagnjena glede na ravnino, po kateri kroži okoli Sonca (za 23,5°), se v tem času razvrstijo štirje letni časi. (Zemlja kroži okrog Sonca po elipsi, vendar to ni vzrok temu, da je poleti bolj vroče kot pozimi saj je na južni polobli ravno obratno kot pri nas. Zemlja je najbliže Soncu takrat ko je pri nas zima vendar so razlike v razdalji tako majhne, da ne vplivajo na segrevanje zemeljskega površja. Tudi ni res, da Sonce pozimi slabše sveti, kot večkrat rečemo.) Glej tudi N&T za 4.&5.r.

7. Dnevna pot Sonca.

soncna_kupola3_m.JPG (2825 bytes)   Za opazovanje dnevne poti Sonca je primerna SONČNA KUPOLA (46), plastična polkrogla ali veliko cedilo na katerem lahko na prostem spremljamo navidezno gibanje Sonca ves dan. Na sredini pod kupolo izberemo referenčno točko. Na kupolo položimo zaslonko (papir z luknjico) tako, da bo na referenčno točko na sredini pod kupolo skozi zaslonko posvetilo Sonce. Na to mesto na  kupoli nalepimo manjšo okroglo nalepko. Vsake 1/4 ali 1/2 ure po enakem postopku prilepimo novo nalepko. Meritve ponovimo ob drugem letnem času na isti kupoli. Glej tudi dnevno pot Sonca na okenski šipi v N&T za 4.&5.r.

8. Letno opazovanje zahoda Sonca.

SoncevZah_m.jpg (4552 bytes)
1zahodisce.jpg (6054 bytes)
1histogram.gif (1464 bytes)
  Na okensko šipo, ki je obrnjena proti zahodu (jugo-zahodu) prilepite prozorno folijo. Malo pred zahodom Sonca se postavite za stežaj roke pred njo in narišite nanjo s flomastrom zahodni del obzorja. Na fotografiji je npr. zahod Sonca v Kopru 11. 11. 2005 ob 16h.
  Ker se boste naloge lotili pred zimo naj bo Sonce prvikrat na desnem robu. Začnete lahko prav vsak dan v letu, če le ni nebo preveč oblačno. Če zvečer nimate časa ali pa zahodnega obzorja ne morete opazovati, lahko opazujete sončeve vzhode. V tem primeru mora biti okno obrnjeno na vzhod-jugo-vzhod in začnete risati na levem robu folije na katero ste obrisali obzorje.
  Predmeti, po katerih teče obzornica, naj bodo čim bolj daleč. Sončeve zahode opazujte vsak dan natanko z istega mesta, tako, da se narisana obzornica vedno natančno prekriva z obzorjem. Tudi razdalja od oči do folije mora biti vselej enaka.
Malce pod obzornico narišite ali nalepite merilo, ki ima znamenja vsaj na pol centimetra. Merilo opremite s številkami.
  Zaznamujte ob vsakem opazovanju na obzornici tisto mesto, kjer je Sonce zašlo. V razpredelelnico vpišite datum, uro in minuto, ko je Sonce izginilo za obzorjem in oddaljenost tega mesta od roba folije, ki jo preberete na merilcu.
  Naredite sliko – histogram, ki kaže, kako se čas sončevih zahodov spreminja prek leta. Čas naj teče od leve proti desni, vsakemu dnevu pa namenite pol ali 1cm. Sonce nikoli ne zaide pred 1600, zato se domenimo, da bomo vsak dan na histogramu zaznamovali, koliko minut po 1600 je Sonce zašlo. 1 minuta naj bo predstavljena z 1mm dolgim trakom.
  Če npr. Sonce zaide ob 17:06, je zašlo 66 minut po 16:00. Zahod Sonca ob 17:06 bi predstavili s 66mm dolgim trakom v histogramu. Če bi se to zgodilo 31. januarja, bomo trak nalepili na ta datum. Vaš izdelek bo videti približno takole:

  Če boste obesili sliko na zid, je dobro v naprej preračunati, koliko prostora boste potrebovali. Nalogo je treba delati vsaj tri mesece. Za to potrebujete nekaj več kot 45 ali 90 cm v dolžino. Širino opredelite sami iz podatka, da Sonce pri nas ne zaide nikoli kasneje kot ob 20:00.
  Histogramu lahko dodate imena ozvezdij, pred katerimi potuje Sonce med letom. (glej podatke na koncu strani)
  Med trakovi bodo vrzeli, ko zahoda Sonca ne boste opazovali. Za tak dan ostane pol ali 1cm široka vrzel.
  Ob koncu opazovanja sliko obzorja in sončevih zahodov prenesite na risalni list in kolikor mogoče natanko vrišite zahodišča. S puščicami zaznamujte v kateri smeri je sever in v kateri jug.
  Podrobneje glej domače naloge

Varnostni ukrepi.

ocalamaska_m.jpg (6268 bytes)
SonceSkoziDisk_m.jpg (3210 bytes)
  Če gledamo v Sonce si poškodujemo oči. Zaščitite si jih s posebnimi OČALI ZA OPAZOVANJE SONCA (1324) (njegovega mrka), varilskimi očali, ali VARILSKO MASKO (1323). Kupite lahko tudi samo stekelce za varilsko masko, vendar ne manj kot DIN 10 (po nemških industrijskih normah). Če nimate teh pripomočkov, si lahko pomagate tudi z računalniško disketo.
  Ob večerih se nevarnost poškodb nekoliko zmanjša, ker sončeva svetloba naredi daljšo pot skozi ozračje. Meglice in oblački tudi zmanjšajo nevarnost. Kljub temu se zanesite predvsem na tisto zaščito, za katero poskrbite sami.

9. Preslikava Sonca z luknjico.

opaz.sonca23_m.JPG (4974 bytes)
premerSonca.jpg (4108 bytes)
  Iz metrske cevi si naredimo CAMERO OBCSCURO (1326) tako, da jo na enem koncu prekrijemo z neprozornim papirjem v katerega s šivanko naredimo luknjico, na drugem koncu pa s prosojnim papirjem, dobro je, če ima narisano mm ali cm mrežo, da lahko ocenimo velikost slike Sonca na njem. Da sliko bolje vidimo jo zasenčimo z malo širšo, decimeter dolgo cevjo tako, da jo lahko nataknemo na metrsko cev. Ker je sliko Sonca težko "ujeti" na majhen zaslon, jo držimo tako, da cev na tleh ne bo imela senco, podobno kot palica, ki smo jo zapičili v smeri proti Soncu. V pomanjšanem merilu narišite kako nastane slika Sonca in izmerite zorni kot. To je kot med žarkoma, ki prihajata iz dveh nasproti ležečih robnih točk Sonca. Iz premera slike in dolžine cevi lahko izračunamo približno premer Sonca. Svetloba potuje od Sonca do Zemlje s hitrostjo 300.000 km/s približno 8 minut ali približno 500 sekund (500 s . 300.000 km/s = 150.000.000 km)

10. Zorni kot pod katerim vidimo Sonce.


SonceviZark_m.jpg (3319 bytes)
  Zvečer, ko Sonce zahaja, skozi OČALA ZA OPAZOVANJE SONCA (1324) opazujte, koliko časa potrebuje, da zdrkne za obzorje. Za to, da navidezno obkroži Zemljo, potrebuje 24 ur. Za kolikšen kot pa se premakne v eni uri? (360° : 24) Za koliko v eni minuti? (15°: 60=1/4°=15´). Pod kolikšnim kotom torej vidimo Sonce? Luno vidimo pod enakim zornim kotom, saj pri sončevem mrku ravno zakrije Sonce.

 

  Včasih se nam zazdi, da sončevi žarki sijejo v vse smeri od Sonca. To je le perspektivni pogled vzporednih žarkov, podobno, kot se nam zdi, da gredo vzporedne tračnice proti nam narazen. (glej tudi N&Tza4&5)

11. Opazovanje Sonca (njegovih peg) s teleskopom na zaslonu.

teleskop11_m.JPG (4741 bytes)
ProjekSonca_m.jpg (9078 bytes)
SoncevePeg_m.jpg (2290 bytes)
venera_m.jpg (5233 bytes)
  Učencem moramo PREPREČITI, da bi pogledali skozi TELESKOP (1346) v Sonce! Na ZASLONU (1359), okoli katerega, zaradi boljše vidnosti, namestimo SENČNIK (1360), izostrimo projekcijo slike Sonca na kateri bomo običajno videli temnejše pege (izbruhe). Če bi  opazovali iz vesolja nočno stran Zemlje, bi bili vulkani na njej svetli, zaradi razbeljene lave. Sonce pa je bolj vroče od notranjosti naše Zemlje in se izrbruhi ohlajajo in so zato temnejši. Pega na fotografiji je dosti večja od naše Zemlje. Če jih bomo opazovali več dni, bomo videli, da se premikajo, kar je posledica vrtenja Sonca okrog svoje osi.

Na zadnji fotografiji je projekcije prehoda Venere (črne pikice spodaj) čez ploskvijo Sonca 8. 6. 2004, ko je bila med Zemljo in Soncem. Več o Luni, Soncu in planetih na koncu strani.

12. Zbiranje sončne svetlobe.

poglskoziLup_m.jpg (5308 bytes)zbiranje_z_lupo11_m.JPG (11191 bytes)
vzig_vzigalice14_m.JPG (11318 bytes)
  Svetlobo, ki pride s Sonca lahko zberemo z ZBIRALNO LEČO ali LUPO (977, 978, 979, 1667 in1668). Učencem moramo PREPREČITI, da bi skozi konveksno lečo pogledali v Sonce! Lahko pogledajo oddaljen predmet in vidijo njegovo obrnjeno in pomanjšano sliko, ali pa preslikajo svetel predmet na bel zasenčen zaslon. Mesto na katerem se zbere največ svetlobe imenujemo gorišče, saj če tja postavimo glavico vžigalice zagori. To je običajno med 10 in 15 cm daleč od leče. Poskusite prižgati bel papirček. Hitreje ga boste zažgali, če ga počrnite ali uporabite temen papirček! (zakaj?) Temperaturo v gorišču lahko izmerimo tako, da tja postavomo bučko ALKOHOLNEG TERMOMETRA (1035) ali konico VBODNEGA TERMOMETRA (2069). Približno kolikšna je površina lupe? Kako velika pa je svetla pega? Kolikokrat je torej bolj "koncentrirana" svetloba v gorišču? (1/2 dm2 : 1/2 cm2 = 50 : 0,5 = 100 : 1)
Segrevsparabzrc_m.jpg (10014 bytes)VzigVzigal_m.jpg (7110 bytes)
  Svetlobo lahko zberemo tudi z ukrivljenim (konkavnim, paraboličnim) zrcalom. Za to je dober ŽAROMET OD STAREJŠEGA AVTOMOBILA (1331), ob močni sončevi svetlobi pa tudi VBOČENO ZRCALO IZ BATERIJSKE SVETILKE (1390). Zrcalo obrnemo proti Soncu, skozi luknjico za žarnico od zadaj pa vtaknemo termometer ali vžigalico. Da laže najdemo gorišče, vtaknemo v luknjo VELIK PRELUKNJAN ZAMAŠEK (1391). Približno kolikšno pa je razmerje med površino zrcala in goriščem? (2 dm2 : 1/2 cm2 = 200 : 0,5 = 400 : 1) Z večjim ukrivljenim zrcalom, narejenim iz aluminijaste folije, bi si lahko spekli tudi hrano. (Seveda ne moremo dobiti več energije, kot jo pride s Sonca, to pa je v najboljšem primeru 1kW/m2. Če imamo npr. 1/4 m2 veliko sončno peč, ne moremo dobiti več kot 250 joulov energije na sekundo = 1/4 kW). Narišite potek sončnih žarkov skozi lupo in na ukrivljenem zrcalu!


  Vestalke prižigajo olimpijski ogenj na Olimpu s pomočjo večjega konkavnega zrcala. Baje so se stari Grki ubranili napada z morja tako, da so z velikimi ukrivljenimi zrcali zažgali jadra na sovražnikovih ladjah.

13. Konzerviranje sončne energije

konzerviranje17_m.JPG (3850 bytes)
SoncKolek_m.jpg (10238 bytes)
kolektor_m.jpg (6211 bytes)
   V ČRNO POBARVANO PLOČEVINKO (1333) in za primerjavo enako SVETLEČO (BELO) PLOČEVINKO (1332) natočimo enako količino hladne vode, ki ji izmerimo temperaturo in zabeležimo čas meritve. (Če se pločevinka zmoči, jo od zunaj obrišemo, da se ne bi ohlajala zaradi izhlapevanja, kar pa pri daljšem času opazovanja ni pomembno). Obe postavimo na sončno mesto, še najbolje na stiropornem podstavku. Čez približno eno uro ponovno izmerimo temperaturo in ugotovimo za koliko se je segrela voda v črni in za koliko v svetli pločevinki. (Razliki med končnima in začetno temperaturo). Nato izračunamo še razliko razlik, to je za koliko stopinj se je bolj segrela voda v črni pločevinki. Vedeti moramo, da se v vročem ozračju hladna voda segrevala tudi od zraka, ki ima višjo temperaturo. Poskus enako dobro uspe tudi v vetru, za katerega običajno napačno mislimo, da hladi. Voda v pločevinki se segreva zaradi absorbirane svetlobe enako kot v brezveterju. (Res pa je da se mi v vetru hitreje hladimo, ker veter odnaša od nas ogreti zrak in pospešuje izhlapevanje.) Na drugi fotografiji je manjši sončni kolektor s sklenjenim vodnim krogom, pri katerem se topla voda dviguje v rezervoar, hladna z dna rezervoarja pa se spušča v kolektor. Na strehah hiš večkrat opazimo tako imenovane sončne kolektorje za ogrevanje vode. Kolektor na strehi za ogrevanje sanitarne vode običajno nima sklenjenega vodnega kroga, saj v njega ves čas pod pritiskom iz vodovoda priteka hladna voda, topla pa odteka skozi pipo. Ogreto vodo lahko speljemo tudi skozi bojler, kjer se ohladi in ogreje hladno vodo v njem, ter jo običajno s črpalko potisnemo nazaj v kolektor. Novejše kolektorje lahko z motorjem obračamo proti Soncu, da je izkoristek boljši.

14. Sončna svetloba, ki pade na sončno celico lahko požene električni tok.

soncna_celica15_m.JPG (5294 bytes)
soncnacelica_m.jpg (3699 bytes)
SonCelNaSvetil_m.jpg (5019 bytes)
  Sončno svetlobo lahko v SONČNI CELICI (2043 do 46) direktno pretvorimo v električni tok, ki lahko požene MINI ELEKTROMOTOR Z VETRNICO (2059). Če bomo spreminjali nagib celice napram sončnim žarkom, lahko spreminjamo hitrost vrtenja, ta je največja, ko padajo žarki nanjo pravokotno. Če sončno celico zasenčimo, se bo elektromotor ustavil.

  Manjše električne naprave daleč od električnih vodov lahko uporabljajo sončne celice npr. v gorah. Na prvi fotografiji je  prometni znak, osvetljen z električnim tokom, ki ga poganjajo sončne celice, na drugi pa svetilnik, ki seveda potrebuje akumulator, ki ga ob sončnem vremenu polnijo sončne celice. Tudi nekaterei parkomati so opremljeni s sončnimi celicami.

SENCE

Za predmeti, ki ne prepuščajo svetlobe (ali pa jo slabo), nastane senca. Če opazujemo sence predmetov, ki so obsijani s Soncem, lahko spremljamo letno in dnevno gibanje Zemlje. Navidezno gibanje Sonca je primernje opazovati z gibanjem senc.

15. Dolžine in smeri senc.

sencapalice_m.jpg (2898 bytes)
SencePal_m.jpg (8448 bytes)

  V sončnem jutru zapičite ravno palico navpično v vodoravna tla tako, da je približno pol metra gleda iz tal. Konec sence palice označite s kamnom. Končno točko sence označite še enkrat dopoldne (dve uri pred poldnevom), opoldne (sončevo opoldne, poleti je to ob 13. uri), popoldne (dve uri po poldnevu) in zvečer. Dolžine senc uredite po velikosti od najmanjše do najdaljše in jih vpišite v tabelo. Pri urejanju dolžin si lahko pomagate z vrvico, s katero pomerite razdaljo od palice do kamna. Smer sence najlaže določite s kompasom (opredelite jo kvečjemu z dvema črkama, npr. SZ).
  Kdaj je senca najkrajša, kdaj najdaljša?
  Ali sta si kateri dolžini senc med seboj enaki?
  Kaj se dogaja z dolžino sence dopoldne, kaj popoldne?
  Ali se poleg dolžine sence spreminja še kaj?
  Oceni kam je senca obrnjena zjutraj, kam opoldne in kam zvečer?
  Dopoldne se dolžina sence pokončne palice _________, popoldne pa se njena dolžina _____.
  Poleg dolžine sence, se spreminja tudi _____________.
  Zjutraj je senca obrnjena proti ________, opoldne proti _____________, zvečer pa proti _____________.
  Kako moramo držati palico, da bo dolžina njene sence enaka dolžini palice?
  Kako moramo zapičiti palico, da se njena senca proti poldnevu daljša in krajša proti večeru?
  Kakšne so sence (enakih) pokončnih palic (ograje)? (Sence od Sonca so časovne spremenljivke, neodvisne od kraja do 100 km)
  Kakšne pa bi bile sence v soju cestne svetilke? (Sence svetilk so krajevne spremenljivke, neodvisne od časa)

16. Letno opazovanje senc.
Opazujte sence vsakih deset dni (če vam ponagaja vreme, lahko opazovanje za kakšen dan prestavite). Vedno opazujte sence ob sončevem poldnevu. V poletnem času je to ob 13. uri! Posebej izmerite dolžine senc o kresu (21.6.), okrog božiča (npr. 21.12.) solsticij, spomladanskem enakonočju (21.3.) in jesenskem enakonočju (23.9.) ekvinokcij. Kaj se dogaja s sencami v obdobju med temi datumi? Bodite pozorni na smer sence.
Senca je večino leta obrnjena proti __________. Opoldne vsak dan kaže proti _________.

17. Azimut Sonca.

AzimSonD_m.jpg (3397 bytes)
senca17_m.JPG (2482 bytes) azimut.jpg (6551 bytes)

  Kot med smerjo proti severu in proti Soncu je njegov azimut. Navadno je več kot 90° in manj kot 270°. Ker pa ni priporočljivo gledati v Sonce, raje opazujemo senco navpično zapičene palice, ki je na nasprotni strani kot Sonce, torej je njen azimut dopoldne za 180° večji od azimuta Sonca (če izmerimo azimut sence npr. 320° je azimut Sonca torej 320°-180°=140°), popoldne pa za 180° manjši od azimuta Sonca (če izmerimo azimut sence 70° je azimut Sonca 70° + 180° = 250°). Opoldne je azimut Sonca 180° (azimut sence je 0°, ker kaže proti severu). Za približno kolikšen kot se navidezno premakne Sonce (senca) v eni uri? (v 24. urah za... v 1 uri za...)
  Na skici je azimut temno obarvan kot na zeleni površini. S - stojišče, N - sever, X - sonce, kot NSA - azimut Sonca.

18. Sončna ura.

soncnaura_m.jpg (2408 bytes)
CasovniPasov_m.jpg (6828 bytes)
  Palico obrnjeno proti severu zapičite v vodoravno podlago pod kotom 45° glede na podlago. Palica štrli proti Severnici. Narišite številčnico k svoji sončni uri. Namesto da je nagnjena palica nad vodoravno številčnico, lahko nagnemo številčnico za 45° in pred njo navpično zapičimo palico. Kaj pomeni napis ob sončni uri: 'Kažem samo jasne'? (Zaznamujem le jasne. Ne opazim jih, če niso jasne. Non noto, nisi serenas.) Skicirajte. Sončni uri sta fotografirani ob pol treh (po sončnem času. Prvo nedeljo po pomladanskem enakonočju 21. marca ob 2h premaknemo uro za eno uro naprej, četrto nedeljo po jesenskem enakonočju 23. septembra pa spet za eno uro nazaj). Za koliko stopinj se premakne senca v eni uri? Polkroga na sončnih urah sta razdeljena na 12 ur (torej 15° za eno uro).
  Na zemeljskem površju poldnevnik na vsakih 15° omejuje časovni pas ene ure, ker se Zemlja zavrti za 360° v 24h urah. Znotraj enega pasu je po naši uri povsod hkrati poldan, po sončni uri pa je lahko razlika do ene ure. Le na sredini pasu se naše merjenje časa in sončna ura ujemata. Ljubljana je skoraj 15° (14° 30') vzhodno od Greenwicha, to je + 1 uro (58min). V splošnem določimo časovni pas kot GMT + ali - N, ali UTC +/- N, kjer je N odmik v urah (glej tudi fiziko za 9.r.)

    Čez dan je Sonce različno visoko na nebu. Višina Sonca je kot med vodoravno ploskvijo (vodoravna je vedno gladina vode v posodi ali naravi) in smerjo sončnih žarkov. Merimo jo v kotnih stopinjah (°).

19. Višinski kot Sonca čez dan. (deklinacija)

vis_kot_S1_m.jpg (4521 bytes)
kot_sonca18_m.JPG (3990 bytes)
VisinsKotSonc_m.jpg (8297 bytes)
PremikPalicBrezSenc_m.jpg (3892 bytes)
viskot.jpg (7094 bytes)

  Višinski kot Sonca lahko določimo s pomočjo palice in kotomera. Meritve opravite na sončen dan. Približno pol metra dolgo palico zapičite v vodoravna tla tako, da na podlagi (preluknjan bel karton) ne nastane senca. Takrat je palica vzporedna s smerjo sončnih žarkov. Narišite skico!
  S kotomerom izmerite kot med tlemi in palico. Meritve izvedite ob štirih različnih urah.
  Včasih rečemo višinskemu kotu kar višina Sonca.

Ura

800

1000

1200

1400

Višinski kot Sonca [°]        

  Če pustimo palico pri miru se bo čez nekaj časa (10 do 15 minut) pokazala senca. Kam kaže senca? (Kam se je premaknilo Sonce?). Na ta način so se baje orientirali indijanci.

  Na zadnji fotografiji je viden položaj palic, ki smo jih zapičili zjutraj, dopoldan in popoldan, ko je nastala fotografija, tako, da takrat niso imele sence. Kažejo, kako se čez dan spreminja višinski kot in azimut Sonca.

  Šele z azimutom in višinskim kotom je položaj objekta na nebu točno določen. Na skici je višinski kot temno obarvan na modrem nebesnem svodu. S - stojišče, N - sever, X - sonce, kot XSA - višinski kot Sonca.

20. Spremembe višinskega kota Sonca čez leto.

Izmerite višine Sonca vsaj enkrat mesečno, vedno ob sončevem opoldnevu. Izdelajte histograme višin Sonca ob zimskem in letnem obratu ter ob obeh enakonočjih. Prilepite jih na steno učilnice.
Opoldansko višino Sonca sem izmeril _____________. Merila je __________°. Najmanjša višina Sonca je bila _____________. Merila je __________°. Na sliki poišči dva različna datuma pri katerih sta si opoldanski višini enaki. To sta dneva _____________ in _____________. Ali je več takih parov?
Izdelajte poseben histogram na katerem bo prikazano spreminjanje opoldanske višine Sonca med letom.
V naših krajih na 45 vzporedniku je višinski kot Sonca od 45°- 23,5° kolikor je nagnjen Zemeljski ekvator na ekliptiko (orbito), do 45° + 23,5° = 68,5°  21. junija. (Najlaže si zapomnimo 1x22,5, 2x22,5 in 3x22,5)

21. Računanje višinskega kota Sonca.

sencastrikotnikom_m.jpg (3644 bytes)

  V vodoravno podlago zapičite navpično palico. Izmerite višino palice in dolžino njene sence. S sliko razložite nastanek sence. Rišite v pomanjšanem merilu. Pazite na ohranitev razmerij in velikosti kotov. Pripišite merilo k sliki. Sončne žarke narišite z barvnim svinčnikom. Kot med smerjo žarkov in podlago je višina Sonca. Izmerite jo na sliki in na terenu. (Na fotografiji je senca metrske palice ravno en meter, torej je višinski kot Sonca 45°.)

   Čas osončenja in kot sončnih žarkov pa nista odvisna le od letnega časa, ampak nastajajo razlike tudi zaradi izoblikovanosti površja. Ko ste opazovali sončne vzhode in zahode, ste lahko videli, da so zjutraj določena področja obsijana s soncem, druga pa ne. Tudi pri zahajanju je enako. Vedno pa tudi čez dan niso vsa področja enako obsijana s soncem. Obstajajo prisojne in osojne lege. Spoznamo jih tudi, če trenutno nanje ne sije sonce. Na prisojah uspevajo rastline, ki jim ustrezajo obilo svetlobe in toplote, topla in suha tla. Osojne lege so poraščene z rastlinjem, ki uspeva v hladnejših in vlažnejših pogojih. Tudi človek se je temu prilagodil. Ker je včasih bolj kot zdaj cenil obdelovalno zemljo, si je na osojah zgradil bivališče, prisojna pobočja pa je obdeloval (vinogradi). Danes so tudi bivališča na prisojah in smučišča ter gozdovi na osojah.

Merjenje senc lahko strnemo v naslednji tabeli:

Datum, ura in minuta
(poleti odštejemo 1 uro)
višinski kot Sonca azimut sence navpične palice azimut Sonca dolžina sence 1m dolge navpične palice
         
         

22. Osoje in prisoje.

krtoveprisoje_m.jpg (9799 bytes)
PrisojeOsoj_m.jpg (4337 bytes)

  Razlike med obema legama lahko ugotavljamo na manjšem kupu peska ali mivke, lahko pa na krtini ali zorani njivi. Nekaj ur po sončnem vzhodu, se tla obsijana s soncem, segrejejo in osušijo. Če je ponoči padla slana, se je že stalila. Neosvetljeni del vzpetine pa je še zaledenel ali moker in hladen. Z rokami potipajte s soncem obsijani del in neosvetljeni del. Ali občutite kakšno razliko?
S termometrom izmerite temperaturi na obeh straneh. Potisnite ga za kratek čas približno cm pod površino. Primerjajte obe temperaturi.
  S kompasom določite, katera stran kupa je osvetljena.
  Oglejte si tak kup še pozno popoldne in ugotovite, če je še vedno obsijana ista stran.
  Kateri del kupa je obsijan cel dan?
  Ali v bližini domačega kraja poznate kakšen predel, kamor sonce kljub jasnemu vremenu ne posije niti za trenutek. Lažje ga boste našli pozimi kot poleti.
  Za hkratno opazovanje prisoj in osoj je bolj kot hrib primerno opazovati dolino ali usek v smeri vzhod - zahod. Na prisojni strani lahko cvetijo že prve pomladne rožice na osojni strani pa je lahko še sneg. 

    Razlike med prisojnimi in osojnimi pobočji nastanejo zaradi različne količine energije, ki jo prejmejo v enakem času. Podobno nastane razlika med poletjem in zimo. Čeprav Zemlja kroži okoli Sonca tako, da je v času naše zime bližje Soncu kot poleti, je kot sončnih žarkov tisti, ki določa, koliko energije prejme del Zemeljskega površja.

23. Osvetljenost prisojnih in osojnih pobočij.

senca_okvirja6_m.JPG (2991 bytes)
okvir_na_osojah1_m.jpg (7573 bytes)
Iz ČRNIH METERSKIH PALIC (916) kvadratnega preseka sestavite kvadratni meter. Kvadrat postavite pravokotno na smer sončnih žarkov (eno ali dve metrski palici pritrdite v oglišče pravokotno na kvadrat in jo usmerite tako, da ne bo metala sence, podobno kot pri merjenju višinskega kota Sonca). Opazujte velikost sence kvadrata na prisojnem in osojnem pobočju. Za primerjavo sestavite še en kvadrat in ga položite na pobočje tako, da bo pokrival sence treh stranic prvotnega kvadrata. Na levi fotografiji oba kvadrata ležita pravokotno na sončeve žarke in sta enako osvetljena. Npr. da skozi oba vpada 1000W/m2. Svetloba, ki vpada skozi levega se porazdeli na površino, ki ni dosti večja od 1m2 in torej prejema nekaj manj kot 1000W/m2, enaka količina svetlobe, ki vpada skozi desni m2, pa se porazdeli na več kot 2m2 in prejema torej vsak m2 manj kot 500 J vsako sekundo. Če izmerimo temperaturo zemljišča na eni in drugi strani, bomo ugotovili znatno razliko. (Če namažemo mali zavojček masla na majhen kos kruha, bo debelo namazan, če pa enako količino masla razmažemo na velik kos kruha, bo namaz tanjši.)
Iz tršega kartona izrežite kvadrat s stranico 10 cm. Iz sredine izrežite kvadrat s stranico 6 cm. Ostane vam 2 cm širok okvir. Na vsakem vogalu z risalnim žebljičkom pritrdite nanj lesen količek dolžine približno 15 cm. Okvir postavite na prisojno stran krtine ali drugega kupa peska, mivke, zemlje. Okvir naj stoji vodoravno, tako da dve stranici gledata proti soncu. Pod okvir postavite kos časopisnega papirja. S pisalom označite del papirja, ki je osvetljen. Ponovite postopek še na prisojni strani. Izrežite oba označena kosa časopisa in ju primerjajte po velikosti. Kateri je večji?
Večji je kos papirja, ki ste ga podložili na _____________ strani. To pomeni, da se je enaka količin energije, ki je vstopila s sončnimi žarki skozi okvir, razporedila na večjo površino. S tem pa enak kos zemlje ali peska na _________ strani kupa dobi manj energije kot na __________ strani. Preveri trditev tako, da izmeriš temperaturo zemlje na prisojni in osojni strani.
Podobno upliva vpadni kot sončevih žarkov na temperaturo poleti, ko so bolj strmi in pozimi, ko vpadajo bolj položno.

24. Osoje in prisoje na stiroporni strehi.

sterhe_v_KG1_m.jpg (3828 bytes)
stiroporna_streha7_m.JPG (7425 bytes)
Prisoj_m.jpg (7173 bytes)

Na obe strani strehe pravokotno zapičite zobotrebec. Streho postavite na tla tako, da zobotrbec na eni strani ne bo puščal sence. Ta stran strehe je prisojna (pri soncu). Na drugi strani pa naj zobotrbec naredi čim daljšo senco (do dna pobočja). To je osojna stran (od sonca). Od zgoraj poglejte streho! Kako sta osvetljeni?

25. Merjenje osvetljenosti z luxmetrom.

osvetlj.stirop.strehe8_m.JPG (4559 bytes)

  Osvetljenost merimo v luxih z LUXMETROM (1351), fotografi mu rečejo svetlomer, ki je sestavljen iz merilnega dela s fotouporom pokritim s prosojnim krogom in prikazovalnikom, ki ima tri merilna območja (x1, x10 in x100). Senzor položimo na zemljišče in izmerimo osvetljenost tal kjer smo merili temperaturo. Na prisojni strani stiroporne strehe je osvetljenost ob sončnem vremenu tudi preko 100.000 luxov. Na osojni strani je osvetljenost približno 10.000 luxov. Izmerite še osvetljenost kakega osojnega in prisojnega pobočja.
  Svetlobni tok je energija, ki jo odda telo v časovni enoti s sevanjem. Merimo ga v Wattih kar je enako fiziološki enoti toku 680 lumnov (pri vidni svetlobi 550 nm). Osvetljenost je svetlobni tok na ploščinsko enoto (m2) in jo merimo v luxih = lumen/m2

  osvetljenost v lx
s sončnimi žarki opoldne 100.000
pri filmanju v studiju 10.000
na prostem ob oblačnem vremenu 1000
v svetli sobi blizu okna za precizna dela 100
potrebna osvetljenost za branje 50
osvetljenost ob polni luni 0,2

26. Odbojnost

odboj_na_stirop.strehi9_m.JPG (3968 bytes)

  Z luxmetrom lahko izmerimo tudi približno koliko svetlobe se odbije od podlage. Zato obrnemo senzor proti podlagi in ga odmaknemo približno 15 do 20 cm tako, da pri tem delamo čim manj sence, ki zmanjšuje osvetljenost in s tem tudi odbito svetlobo. Izmerite, koliko svetlobe se odbije od prisojne strani stiroporne strehe, nato nanjo položite siv karton, ne da bi pri tem premaknili luxmeter, in nato še črno podlago.
  Od katere ploskve se odbije največ in od katere najmanj svetlobe? Kaj se zgodi s svetlobo, ki se ne odbije?
  Z luxmetrom izmerite koliko svetlobe se odbije od vaše kože, las (svetlih in temnih) in od različno obarvanih (belih, črnih) kosov obleke. Med merjenjem morajo biti vse ploskve približno enako osvetljene, najbolje da so vse obrnjene proti Soncu.

Odbojnost je razmerje med odbito in vpadlo svetlobo. Če vpade 100.000 odbije pa 50.000 luxov je albedo 1/2 ali 50 %.

POVRŠJE SNOVI ODBOJNOST za pravokotno vpadno svetlobo (albedo, a)
voda 2 %
steklo 4 %
zrcalo 95 %
aluminij 89 %
baker 72 %
jeklo 57 %
papir, karton rumen 30 %
papir, karton bel 65 %
pobeljene površine 50 %
les 40 %
ilovica 24 %
vlažna tla 8 %

27. Merjenje temperature različno obarvanih predmetov.

temperat.stirop.strehe10_m.JPG (6866 bytes)   Za nekaj minut postavite na sonce vzporedne belo, sivo in črno ploskev in jim z INFRARDEČIM TERMOMETROM (2070) izmerite temperaturo. Seveda lahko na enem prisojnem delu klanca spreminjate svetlost oz. temnost podlage. Pri tem moramo počakati nekaj minut, da se podlaga segreje.
  Katera ploskev se najbolj segreje? Zakaj?
  Z infrardečim termometrom izmerite še temperaturo vaše kože, las (svetlih in temnih) in različno obarvanih (belih, črnih) delov obleke. Med merjenjem morajo biti vse ploskve približno enako osvetljene, torej vse obrnjene proti Soncu. V črnem avtomobilu je bolj vroče kot v belem. (Svetle površine svetlobo bolj odbijajo kot črne, črne pa pri enaki temperaturi bolj sevajo kot bele.)

Meritve osvetljenosti, odbojnosti in temperature različnih podlag, lahko predstavimo v naslednji preglednici:

  prisojna osojna stran stiropornega klanca
Osvetljenost z luksmetrom  

luxov

Temperatura z IR termometrom  

°C

Na prisojni strani Bela podlaga Siva podlaga Črna podlaga
Odbojnost    


Temperatura z IR termometr. (enaka gornji meritvi)  

°C

 

Merjenje Na soncu na travi V senci Drugje, npr. na mivki
Osvetljenost    

luxov

Odbojnost    


28. Osvetljenost oken.
    Primerjajte koliko časa na dan je osvetljeno najbolj osvetljeno okno v vašem stanovanju in koliko časa je osvetljeno tisto, ki dobi najmanj sonca. Narišite hišo in lego obeh oken. Dodajte strani neba.
    Kako se čas osvetljenosti spreminja iz meseca v mesec? Narišite graf časa osvetlitve v odvisnosti od letnega časa. Merite vsaj enkrat mesečno. Kaj vse vpliva na čas osvetlitve? Če (še) nimate hiše, se povabite v goste k takim, ki jo imajo.
    Zakaj je dober napušč nad oknom? (Poleti, ko je Sonce visoko na nebu dela senco, pozimi pa ne, poleg tega, da varuje tudi pred padavinami.)
   Kakšna se vam zdijo okna, če jih opazujete od zunaj podnevi in kakšna ponoči, ko so osvetljena od znotraj in kakšno se vam zdi steklo okna, če ga opazujete od znotraj podnevi in ponoči, ko je v sobi prižgana luč?

29. Merjenje ultra vijolične svetlobe in UV indeksa.


UVSoncneKre_m.jpg (11025 bytes)
  Dobijo se že  preprosti merilniki UV-indeksa. Ta na fotografiji kaže indeks 8 in priporoča sončenje do največ 17 minut.
  Nekatere zapestnice so občutljive na UV svetlobo. Če je ta močna, potemnijo (na fotografiji pomodri).
  Senzor  MERILNIKA ULTRAVIJOLIČNE SVETLOBE (2106) je občutljiv na del celotnega spektra svetlobe, ki pride od Sonca in sicer na UV žarke z valovno dolžino od 290 do 390 nanometrov in meri (jakost) svetlobnega toka od 0 do 20.000 mikrovatov/cm2 oz. do 200 W/m2. (Luxmeter pretvori W/m2 vidne svetlobe v fiziološko enoto lux.) UV index dobimo približno tako, da izmerjeno vrednost v W/m2 pomnožimo z 0, deks 5,6. Poleti in v višjih legah (gore) je UV index večji.
UV index po dogovoru zavzema vrednosti od 1 do 10:
UV index 0 ~ 2 2 ~ 4 4 ~ 6 7 ~ 9 10 +
nevarnost minimalna nizka povprečna velika zelo velika
Ultravijoični zaščitni faktor UPF (Ultraviolet Protection Factor):
UPF povprečna efektivna UV prepustnost zaščitna kategorija
10 ~ 19 10 ~ 5,1 % srednja 
20 ~ 29 5 ~ 3,4 % visoka 
30 ~ 49 3,3 ~ 2 % zelo visoka
50 + manj kot 2 % najvišja

  Z merilnikom lahko izmerimo tudi, koliko UV žarkov prepuščajo različne kreme za sončenje z različnimi faktorji tako, da jih enako tanko razmažemo po foliji za zavijanje živil. Da dosežemo enako debelino krem, jih lahko stisnemo  med dve foliji z večjo knjigo. Če imamo olja ali mleko za sončenje, kapnemo približno enake kaplje na eno folijo, položimo drugo preko kapljic in jih stisnemo med dve večji plošči. Na prvi fotografiji smo izmerili 1056 µW/cm2. Na drugi fotografiji ena izmed krem prepušča  867 µW/cm2 UV svetlobe.
  V raziskavi lahko primerjamo:
  1. zaščitni faktor npr. 10, 20, 30 in 40 po možnosti za enako vrsto zaščitnega sredstva
  2. vrsta filtra: kemični, ki prehajajo v povrhnjico in prestrezajo UV-žarke, ter fizikalne, ki ostanejo na površini kože in odbijajo sončeve žarke
  3. zaščita pred UVB-žarki s črkovno oznako npr.: SPF in pred UVA-žarki opisno (močna zaščita)
  4. nosilci sredstev za zaščito: mazilo, olje, krema, emulzija, tekočina, gel, pena,...seveda z enakim faktorjem, vrsto in oznako
  kar pa je vse potrebno preizkusiti tudi na koži na plaži.
  Včasih pomeni zaščitni faktor na sončnih kremah, koliko dlje od nezaščitene kože ste lahko na soncu. Koliko ste lahko brez zaščitne kreme na soncu je odvisno od tipa kože. Če ste lahko na soncu nezaščiteni 5 minut, vam krema s faktorjem 15 ta čas podaljša 15 krat, torej na dobro uro (75 minut). Glej tudi merske enote izven mednarodnega sistema enot v fiziki za 8. razred.
  Podobno lahko izmerimo tudi koliko UV žarkov prepuščajo sončna očala, kar je na terenskih vajah povzročilo največ zanimanja. Na spodnji fotografiji prepuščajo srednja očala le 333 µW/cm2 ali nekaj manj kot 1/3 UV svetlobe. Nevarno je zlasti, če so sončna očala temna in ne prepuščajo večino vidne svetlobe, zaradi česar je zenica bolj odprta, ne zadržijo pa UV žarkov.
  Že navadno steklo zadrži večino UV žarkov in se za njim ne moremo sončiti. Včasih, ko še niso poznali okenskih stekel, so UV žarki nemoteno razkuževali notranjost bivalnih prostorov, z vgradnjo stekel v oknih pa se to več ne dogaja, če ob sončnem vremenu ne odpremo oken.
  Glede na biološke učinke ultravijoličnega sevanja, ga razdelimo na UV A z valovno dolžino večjo od 315 nm (315 do 400 nm), B od 280 do 315 nm in C manj od 280 nm (100 do 280 nm). UV A dela je največ in ima v majhnih količinah ugoden upliv na organizme (tvorba vitamina D3). Količine UV B sevanja so majhne, saj se v veliki meri v atmosferi absorbira in siplje na molekulah troatomnih plinov (ozon, vodna para). UV B del sončevega sevanja povzroča opekline na koži in kožni rak. UV C del, ki je najnevarnejši, se skoraj v celoti absorbira v plasti ozona na višini okoli 20 km.
  Ozon v visokih plasteh ozračja nas torej ščiti in je koristen. Zato smo sprejeli prepoved uporabe nekaterih plinov (npr. freonov v hladilnih napravah, sprejih), ki razgrajujejo ozonki plašč (ozonska luknja).
  Po drugi strani pa je v nižjih plasteh škodljiv. Ko vdihnemo ozon, ta ob reakciji z vodo v našem telesu tvori peroksid, ki draži oči in sluznico in povzroča kašelj. Ozon preprečuje tudi fotosintezo. Koncetracija ozona se močno poveča poleti pri fotokemičnih reakcijah ogljikovodikov z dušikovimi oksidi iz onesnaženega ozračja (promet, kurišča, fotokopirni stroji, laserski tiskalniki, ionizatorji, vse visokonapetostne naprave, pri katerih, ko preskoči iskra, zaznamo ozon z značilnim vonjem). Največ ozona nastane med nevihto - bliskanjem. Mejna opozorilna vrednost je 180 mikrogramov ozona na kubični meter zraka v enournem povprečju, alarmna pa ko preseže 240 µg/m3.

Merjenje višine dreves

30. Višina dreves po slikarsko.

  Ob merjeno drevo prislonite metrsko letev. V iztegnjeno roko primite svinčnik ali slamico in z nohtom zaznamujte tolikšen del svinčnika, da z njim navidezno prekrijete metrsko palico. Ta del svinčnika potem prestavljajte ob drevesu navzgor do vrha. Zapiši meritve.
  Če nimate metrske palice, lahko primerjate znano višino učenca (npr. 150 cm) z višino drevesa.

31. Višina drevesa s senco

visinadrevesa_m.jpg (2333 bytes)
visinadrevesa1_m.jpg (6721 bytes)
MerjenjSSenc_m.jpg (5123 bytes)

  Izmerite višino drevesa s pomočjo sence. Na vodoravna tla postavite navpično metrsko palico na različna mesta in merite dolžino njene sence (v nekaj minutah). Urežite si leskovko, ki je dolga toliko, kot senca metrske palice ali odrežite vrvico ali trak z dolžino sence metrske palice. Z njo izmerite dolžino sence drevesa. Kaj pa se zgodi čez nekaj časa (uro ali dve)? Ali še lahko izmerimo višino drevesa na tak način? Če je dolžina sence navpično zapičene palice enaka dolžini palice, potem je tudi dolžina sence navpičnega drevesa enaka višini drevesa. (To se zgodi le dvakrat na dan, ko je višinski kot Sonca 45°.)

Višina drevesa po skavtsko

 

32. Višina veje.
Potem, ko ste izmerili višino drevesa, izmerite še, kako visoko od tal je krajišče kake veje. Pomagajte si z njeno senco. Opišite, kako ste rešili nalogo.

Višina nagnjenega drevesa.
Poiščite v okolici še kakšno nagnjeno drevo ali pa v zemljo zapičite nagnjeno preklo. Iz dolžine sence ugotovite, kako dolgo je drevo ali prekla. Opišite, kako ste rešili nalogo.

33. Zorni kot z dlanmi.

vis_kot_z_dlan1_m.jpg (4669 bytes)

  Če iztegnete roko, vidite širino dlani s palcem vred približno pod kotom 15°. Prepričajte se o tem tako, da polagate dlani drugo na drugo. S prvo začnite na obzorju. Koliko dlani morate položiti drugo na drugo, da pridete do zenita navpično nad vami? (6x) Pretvorite v stopinje. Če je vaša dlan ožja in 90° prekrijete z devetimi dlanmi, potem je kot, ki ga prekrije ena dlan 10°.
  S pomočjo dlani izmerite višinski kot vrha drevesa. Kaj morate še izmeriti, da bi ugotovili višino drevesa? (Razdaljo do drevesa. Nato narišete v pomanjšanem merilu pravokotni trikotnik iz katerega razberete višino drevesa, ki jo lahko tudi izračunate s pomočjo kotne funkcije tg.) Pri katerem kotu je višina drevesa enaka razdalji do drevesa?
  S pomočjo dlani izmerite za kolikšen kot se premakne Sonce v eni uri. Z dlanmi in prsti ocenite, čez koliko časa bo Sonce zašlo. Napoved primerjajte s podatki v časopisu ali na teletekstu ali na internetu. S to metodo merimo višinski kot Sonca le zgodaj zjutraj in pozno zvečer jeseni in pozimi, ter višinski kot Lune in zvezd.

34. Zorni kot z geotrikotnikom ali klinometrom.

clinometer1_m.jpg (7546 bytes)
visinadrevesa2.jpg (3919 bytes)
  S kotomerom izmerite zorni kot, pod katerim vidite oddaljeno drevo. To je kot med svetlobnima žarkoma, ki prihajata v oko, eden od drevesnega štora, drugi pa z vrha krošnje. Zorni kot izmerite z VELIKIM GEOTRIKOTNIKOM Z GIBLJIVO CEVJO (1319) tako, da najdaljšo stranico geotrikotnika (hipotenuzo) naravnate na navidezno premico med očesom in drevesnim štorom (vodoravno). Skozi gibljivo cev na sredini poglejte proti vrhu drevesa. Zamislite si premico, med očesom in vrhom drevesa. Kot med premicama je zorni kot pod katerim vidite drevo. Kot odčitajte na geotrikotniku. Kolikšen je? Ne pozabite na skico!
  Dobi se tudi poseben kotomer za merjenje višine
  Namesto geotrikotnika ali kotomera, lahko uporabimo tudi CLINOMETER (1819) s katerega neposredno odčitamo kot s krožnega kotomera, ki je nanj vrtljivo pritrjen  in obtežen tako, da navpično navzgor vedno kaže 90°. Ko preko merka in muhe pogledamo vrh drevesa, spustimo "petelina" in s tem učvrstimo vrtljivi kotomer in z njega preberemo zorni kot.
  Kako se zorni kot spreminja, če se približujete (oddaljujete) drevesu?
  Izmerite razdaljo od svojega stojišča do drevesa. Dodajte še svojo višino. V pomanjšanem merilu narišite pravokotni trikotnik (zorni kot je ob vodoravni kateti, ki predstavlja razdaljo med opazovalcem in drevesom, kotu nasproti leži kateta, ki predstavlja drevo). Zapišite merilo k sliki in iz nje preberite višino drevesa.
Če se s hrbtom obrnemo proti merjenemu drevesu in med nogami komaj še vidimo vrh drevesa, naj bi bil zorni kot 45° in torej razdalja do drevesa enaka višini drevesa.

35.Tretja razsežnost (dimenzija) na slikah.

okvir4_m.jpg (5732 bytes)
okvir2_m.jpg (5421 bytes)
perspektiva.jpg (5532 bytes)
Na mrežnici očesa in na slikarskem platnu nastane dvodimenzionalna podoba tridimenzionalnega prostorskega območja. Višino in širino predmetov ocenimo iz višine in širine njihovih slik. Tretjo razsežnost (globino) pa je treba uganiti iz drugih ključev:
Zakrivanje: V iztegnjeni roki postavite predse okvir in ugotovite, kako se predmeti, ki jih vidite skozenj delno prekrivajo. Če Janez (delno) zakriva Urško, potem je Janez bliže kot Urška. Če Šmarna gora (delno) zakriva Grintavec, potem je Šmarna gora bliže kot Grintavec.
Zmanjšanje: V zemljo zapičite palico do višine vaših oči. Nekaj metrov stran naj nekdo zapiči enako palico, v enaki razdalji pa še eno enako itd. Ali se vam zdijo palice enako velike?
V zemljo zapičite palico do višine vaših oči. Nekaj metrov stran naj nekdo zapiči 2 m dolgo palico, še naprej pa palico dolgo 3 m tako, da se bosta vrhova pokrivala in če lahko ša palico ali lestev, ki je  4 m visoka, prav tako z vrhom na isti premici. V ravni vrsti so sedaj zapičene 3 ali 4 palice; prva v višini vaših oči, druga 2 m visoko, tretja 3 m in in mogoče še četrta 4 m visoko. Izmerite razdalje med palicami in višinski kot pod katerim gledate vrhove palic. Skicirajte.
V iztegnjeni roki držite OKVIR RAZDELJEN NA POLJA (2096) in ujemite vanj kak predmet - drevo, ki sega od dna do vrha okvira (4 polja). Zaznamujte stojišče S1. Oddaljite se od predmeta za toliko korakov, da se bo njegova velikost navidezno zmanjšala na polovico prvotne (dva polja). Zaznamujte stojošče S2. Nato se spet oddaljite od predmeta toliko, da se mu navidezna višina spet zmanjša za polovico, torej na četrtino prvotne (eno polje). Zaznamujte stojišče S3. Izmerite razdalje od predmeta - drevesa do vseh treh stojišč. Narišite v pomanjšanem merilu predmet - drevo, vsa tri stojišča in vse tri zorne kote. Kako se zorni kot spreminja z oddaljenostjo od predmeta?

36. Merjenje višine griča ali klanca s trikotnikom in svinčnico

visinagrica_m.jpg (8666 bytes)   Meritev pričnemo ob vznožju vzpetine. Za meritev potrebujemo večji PRAVOKOTNI TRIKOTNIK (2105) na katerega v pravokotnem oglišču pritrdimo majhno svinčnico ( npr. na nitki obešeno matico). Pogledamo preko daljše katete pravokotnega trikotnika v vodoravni smeri in ugotovimo mesto na bregu, ki je v višini naših oči. Na tem mestu postopek ponovimo in tako vse do vrha. Če smo postopek ponovili petkrat, potem je grič visok pet razdalj od naših podplatov do oči. Meritev lahko opravimo v paru tako, da eden ugotovi, ali drugi drži trikotnik v višini oči res navpično in odide na mesto, ki mu ga določi prvi tako, da ga usmerja po vzpetini toliko časa, da bo v smeri vodoravne katete zagledal njegove podplate. Povzpel se je torej za višino od podplatov do oči merilca. Pri tem razdalja med obema ni pomembna. Nato merilec stopi na mesto drugega in ga ponovno pošlje po bregu navzgor za enako višino. To ponavljata, dokler ne prideta na vrh. Drugi pari naj si izberejo drugo pot in pomnožijo višino svojih oči s številom svojih premikov. Namesto pravokotnega trikotnika na katerega smo pritrdili svinčnico, lahko uporabimo tudi CLINOMETER (819). Da izmerimo višino oči merilca potrebujemo še dvometrsko merilno letev, ki jo sestavimo iz dveh METRSKIH PALIC (910) s PODALJŠEVALNIKOM (911).

ORIENTACIJA

Običajno učenci povedo, da se lahko orientiramo po mahu, ki raste predvsem na severni strani. Seveda je to zelo nezanesljivo, saj raste predvsem na vlažni in senčni strani. Po letnicah na odrezanem štoru, kjer naj bi bile gostejše na severni strani, kjer so pogoji za rastje slabši. S pomočjo sence se lahko orientiramo opoldan (po Soncu) , ko kaže senca navpično zapičene palice proti severu in s pomočjo t. i. "indijanske" metode pa glej zgoraj pri višinskem kotu Sonca. Orientacija po zvezdi Severnici glej spodaj pri astronomiji.

37. Severna smer s kompasom.

  S kompasom najdite smer severa. Odprite kompas in zasučite številčnico tako, da se znamenje N na njej ujema z belo zaznamovano mušico na skali. Dvignite kompas na višino oči in prilagodite nagib pokrova tako, da boste pri gledanju prek merka in muhe lahko hkrati v zrcalu videli dno kompasa (približno pod kotom 45°). S kompasom na vodoravni iztegnjeni dlani se obračajte. Ob tem se navidezno suče tudi magnetna igla (v resnici je ves čas obrnjena proti severu). Ko obarvani del igle v zrcalu zagledate med belima črticama na dnu s konico ob črki N, se ozrite prek merka in muhe. Predmeti, ki jih vidite v tej smeri so v smeri proti severu.

38. Azimut s kompasom

kompas9_m.JPG (4128 bytes)   Poljubno vodoravno smer na zemljišču opredelimo s kotom (arabsko azimutom, angleško Bearing) med smerjo proti severu in to smerjo. Vzhodna smer ima azimut 90°, južna 180° in zahodna 270°. Azimut torej narašča od 0° do 360°, ko se zasuče od severne smeri v desno v smeri vrtenja urinih kazalcev.
  S kompasom preverite azimute glavnih strani neba. Na številčnici so številke in črke v temle vrstnem redu: N, 3, 6, E, 12, 15, S, 21, 24, W, 30, 33, N. Pomenijo pa 0°, 30°, 60°, 90°, 120°,…Obrnite se proti severu. Znamenje E na številčnici zasučite k muhi. Z odprtim kompasom v iztegnjeni dlani na višini oči se obračajte v desno, dokler se obarvani del igle v zrcalu ne ujame med beli črtici na dnu kompasa z belo obarvano konico ob črki N. Pogled prek merka in muhe je pogled proti vzhodu. Na podoben način opredelite S in W. Najdite kak predmet - objekt - orientir, za vsako glavno smer neba.
  Določite azimute nekaterih hribov v okolici. S kompasom v iztegnjeni dlani se obrnite tako, da vidite vrh hriba prek merka in muhe. Zasučite številčnico tako, da beli črtici na dnu oklepata belo označeni del igle. Azimut hriba preberite ob muhi. Zapišite ga. Na fotografiji vidimo v zrcalu, kako belo obarvana konica magnetne igle kaže proti N (severu) spodaj pri muhi pa lahko preberemu azimut rta (Pirana) 24 to je 240°.
  Na spodnji fotografiji študenti kažejo približno azimut vzhoda (90° med severom in vzhodom)

 Orientiramo se lahko tudi po mahu na deblu drevesa. Običajno raste na manj osvetljeni in vlažni strani, to pa je običajno na severu, čeprav to ni zanesljiva metoda.
 Na fotografiji je to na vzhodni strani, kjer je hiša in streha.

 Orientiramo se lahko tudi po letnicah na posekanem drevesu - štoru. Vsako leto si sledijo kolobarji, ki so pozimi temnejši in poleti svetlejši. Običajno so bohotnejši - širši na južni strani, kjer so boljši pogoji za rast in tanjši na severni strani.

39. Orientacija z uro s kazalci


  Če bi se mali urni kazalec zavrtel enkrat v 24 urah, torej 15° na uro, bi spremljal gibanje Sonca in bi jug ves čas kazala štvilka 12. Ker pa se mali kazalec na uri vrti 2-krat hitreje kot Zemja, opiše v eni uri 30°. Zato moramo kot med malim kazalcem in 12 deliti z dve, da dobimo smer proti jugu. Torej, če preko urnega kazalca pogledamo v smeri Sonca, bo jug na simetrali kota med malim kazalcem in številko 12 na uri. Na fotografiji je ura 15 in 16 minut. Uro obrnemo tako, da mali kazalec kaže proti Soncu in jug je pribižno v smeri med 1 in 2.

40. Orientacija zemljevida.  Azimut z zemljevida.

kompas_zemljevid7_m.JPG (3892 bytes)   Odprite kompas in zavrtite številčnico tako, da se N ujema z belo označeno muho. Položite kompas na vodoravni zemljevid tako, da se kompasov rob s centimetrskim merilom ujema z levim robom zemljevida. Sučite zemljevid s kompasom, dokler se obarvani del igle ne ujame med beli črtici na dnu kompasa, oz. ne kaže proti N. Zemljevid je zdaj obrnjen proti severu.
  Na zemljevidu poiščite svoje stojišče. Položite nanj krožni kotomer tako, da je središčna luknjica na stojišču, 0° pa obrnjena proti severu. Azimut krajev ob robu kotomera lahko preberete na kotomeru. Koti azimuta naj naraščajo v smeri gibanja urinega kazalca. Za kraje, ki niso ob robu kotomera, pa azimut dobite tako, da položite ravnilo od stojišča do kraja in azimut preberete tam, kjer ravnilo prečka rob kotomera.

41. Oddaljenost kraja na zemljevidu od stojišča.

orientacija12_m.JPG (2666 bytes)   Ko s pomočjo azimuta in še kakšnega podatka (nadmorske višine, oblike,…) opredelite ime hriba ali kraja, lahko zmerite še njegovo oddaljenost od stojišča. Za to uporabite ravnilo in merilo, ki je napisano na zemljevidu. Kaj pomeni merilo 1 : 50.000? (1 cm na zemljevidu pomeni 50.000 cm oz. 500 m v naravi). Zapišite ime hriba in njegovo oddaljenost od stojišča.

42. Orientacija po predmetih.

sever_m.jpg (1947 bytes)   Smeri neba najlažje določimo s kompasom. Vendar je delo s kompasom včasih zamudno, tako si raje pomagamo z orientacijo po predmetih. Pri tem moramo biti pazljivi, kako si izbiramo predmete.
  S kompasom opredelite smer N - S (sever - jug). V sliko narišite svoje stojišče Z1 in nekaj različno oddaljenih predmetov v smeri proti severu, nekaj pa v smeri proti jugu. Premaknite se toliko proti jugu, da bo vsaj en predmet, ki je bil prej proti jugu, zdaj proti severu. Narišite premaknjeno stojišče Z2. Nato se premaknite na novo stojišče Z3 proti vzhodu. V kateri smeri so zdaj predmeti, ki so bili prej proti severu? Narišite kote med smerjo N - S in med smermi, pod katerimi vidite predmete, ki so bili s stojišča Z1 v smer proti severu. Zakaj je koristno, če za orientacijo izbiramo čim bolj oddaljene predmete? Na fotografiji je označen sever nad Kočno v Kamniških Alpah z naše Pedagoške fakultete v Ljubljani.

43. Lokacija

GPS_m.jpg (5769 bytes)
sextant_m.jpg (4674 bytes)
  Če ne veste kje ste, potem pošljite SMS sporočilo "Lokacija" na številko Mobitela 1919, ki vam bo na osnovi vašega signala in njihovih sprejemnikov odgovoril, kje približno ste. Pri Simobilu vam ves čas piše lokacija najbižjega oddajnika - sprejemnika.
  Še bolj natančno vam koordinati stojišča pove GPS, ki deluje na satelitski osnovi. Koordinati kraja navajamo kot zemljepisno dolžino, ki jo merimo od začetnega (Greenwiškega) meridiana (poldnevnika) in zemljepisno širino, ki jo merimo od Zemljinega ekvatorja. Zemljepisna širina  Ljubljane je + 46° 3' severno od ekvatorja (N) , zemljepisna dolžina pa 14° 30' vzhodno od Greenwicha (E) ali približno - 1 uro . (Na nebesni krogli ustreza zemljepisni dolžini rektascenzija, ki jo običajno navajamo v urah (ena ura ustreza 15°, štirim minutam torej ena kotna stopinja) in širini deklinacija.

  Pred več sto leti so se pretežno na morju orientirali po zvezdah s pomočjo sekstanta in natančne ure - kronometra.

44. Ugotavljanje oddaljenosti hribov glede na barvo.

vencihribov_m.jpg (2807 bytes)
VenciHrib_m.jpg (2042 bytes)

  Različno oddaljeni venci gričev so različno obarvani. Zakaj? Med opazovalcem in hribi so različno debele plasti zraka. Ker ozračje dobro siplje modro svetlobo, se obrisi oddaljenih gričev tem bolj stapljajo z modrino neba, čim bolj so oddaljeni.
  Potem, ko v eni smeri, s pomočjo zemljevida, opredelite oddaljenost več vencev, boste za griče v drugih smereh že iz barve lahko uganili, kako daleč so. Storite to za nekaj gričev in svoje ocene preverite z meritvijo na zemljevidu. Primerjavo komentirajte. Na fotografiji so vidni štirje različno oddaljeni venci hribov: prvi zelen z vidnimi drevesi (100 m), drugi na levi malo svetlejši, tretji še svetlejši in v daljavi Kamniške alpe (50 km).

45. Merjenje oddaljenosti predmetov s triangulacijo

triang.4_m.jpg (2215 bytes)
triangulacija_m.jpg (8963 bytes)

  Če želimo izmerimo oddaljenost drevesa ali kakega drugega objekta npr. na drugi strani jezerca ali reke potrbujemo VELIK GEOTRIKOTNIK Z GIBLJIVO CEVJO (1319), ki ga z najdaljšo stranico - hipotenuzo prislonimo ob DOLGO VRV (1325), ki smo jo napeli med dvema drevesoma in izmerimo kot med vrvjo in oddaljenim predmetom. Nato se preselimo na drugi konec vrvi in ponovno izmerimo kot med vrvjo in oddaljenim drevesom. Sedaj še z VELIKIM GEODETSKIM METRSKIM TRAKOM (1013) izmerimo razdaljo med obema mestoma na katerih smo izmerili kota. V pomanjšanem merilu (1 : 10 ali 1 : 100) narišemo podoben trikotnik z dano stranico in obema priležnima kotoma v katerem izmerimo višino na dano stranico in s tem dobimo razdaljo do oddaljenega objekta.

46. Vreme.                             

VremHisZVetr_m.jpg (4522 bytes)
meteo4_m.jpg (4052 bytes)
meteo1_m.jpg (2674 bytes)
vrem_karta1_m.jpg (10330 bytes)
ciklon5_m.jpg (5920 bytes)
satelitoblacnost_m.jpg (7825 bytes)
izoterme_m.jpg (7372 bytes)
izoterme1_m.jpg (10149 bytes)
klimatogram1_m.jpg (4503 bytes)
vrem.postaja4_m.JPG (4252 bytes)
VremAparBled_m.jpg (3895 bytes)

eko_postaja22_m.JPG (6403 bytes)
SO2_m.jpg (5204 bytes)
ozon_m.jpg (5430 bytes)
  Vreme je primerno za obravnavo različnih tem iz fizike, ki jih vremenski pojavi povezujejo (temperatura, toplota, tlak, tok, energija,...). Preprosta METEOROLOŠKA POSTAJA (848) vsebuje BAROMETER (837) za merjenje zračnega tlaka v (mili)barih. Zračni tlak je odvisen od nadmorske višine (čim višje gremo, tem manjši je - krajevna spremenljivka). Zato vremenoslovci, ko primerjajo zračni tlak v različnih krajih, tega preračunajo na nadmorsko višino 0 m. Tako je v Ljubljani, ki je 300 m nad morsko gladino, zračni tlak približno 33 milibarov manjši, kot na nadmorski višini 0 m. Zračni tlak je odvisen tudi od vlažnosti ozračja (čim bolj je vlažen, tem manjši je - vodna para je "lažja" od suhega zraka, se dviguje). Če zračni tlak "pada" (časovna spremenljivka) pričakujemo poslabšanje vremena. Normalni zračni tlak je približno 1 bar ali natančneje 1013 milibarov (ali 1013 hPa) in lahko odstopa do ±50 milibarov. Najnižji zračni tlak na površini Zemlje so izmerili v očesu hurikana v srednji Ameriki in sicer 882 milibarov. Razlike v zračnem tlaku so vzrok vetrovom. V omenjenem hurikanu Wilma 19. oktobra 2005 so zaradi izjemno nizkega zračnega tlaka izmerili hitrost vetra 295 km/h. Zaradi vrtinčastega vetra in nizkega zračnega tlaka lahko nastane tudi tornado ali vodni stolp nad morjem tako imenovana pijavica.

  HYGROMETER (839) meri relativno vlažnost ozračja (delež vlage od največje možne) v %. Za naše počutje je ugodna od 50 do 75 % relativna vlažnost. To ne pomeni, da je v zraku pol vodnih hlapov, temveč pol od največ, kolikor lahko vsebuje zrak vodnih hlapov, to pa je približno od 0,5 do 4 %, odvisno od temperature. (glej tudi naravoslovje v 6&7 razredu.)

  TERMOMETER (838) meri temperaturo ozračja v °C. Na sredini rumenega STOJALA (835) je še DVOJNI MINIMALNI-MAXIMALNI TERMOMETER (840), ki meri minimalno in maximalno temperaturo od zadnje nastavitve termometra.

  Vse številčne skale na merilnih instrumentih lahko za manjše otroke prekrijemo z opisnimi oznakami (sonček, malo, več oblakov, rdeča barva za višjo in modra za nižjo temperaturo). Navadno so meteorološki merilni instrumenti v vremenski hišici, ki je mednarodno dogovorjeno 2 m visoka, na prostem, bela, da ne vpija sončne svetlobe, iz letvic, da zrak nemoteno kroži, a da so instrumenti v senci, ima dvojno streho in vratca se odpirajo na sever, da sonce ne posveti na instrumente. Na fotografiji je taka ob naši fakulteti. Na sosednji fotografiji so starejši meteorološki meriniki, ki rišejo grafe za temperaturo s termografom, za vlago s higrografom in za tlak z barografom. Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), urad za meteorologijo (Ljubljana, Vojkova 1) zbira podatke in objavlja vremenske prognostične karte, kjer so napisane vrednosti tlaka na različnih mestih (krejevna spremenljivka) in vrisane sklenjene črte enakega tlaka (izobare). Območje z nizkim zračnim tlakom, ki prinaša običajno z zahoda slabo vreme s padavinami, imenujemo ciklon (C), z visokokim zračnim tlakom, ki prinaša običajno lepo vreme, pa anticiklon (A). Danes si pomagajo tudi s satelitskimi posnetki, navadno infra rdečega sevanja, na katerem je lepo viden ciklon in močno segreta severna Afrika.

  Sklenjene črte, ki povezujejo kraje z enako temperaturo imenujemo izoterme. Na levi spodnji fotografiji se vidi, da so poleti na Škotskem in Norveškem temperature med 10 in 15°C (temno zelena barva), pri nas med 25 in 30°C (rjava barva) in v Sredozemlju med 35 in 40°C (rdeča barva). Na naslednji fotografiji pozimi pa je v Skandinaviji in Alpah med 0 in 5°C, okrog Alp in Pirinejev med 5 in 10°C ter v srednji Evropi, na Iberskem polotoku in v Sredozemlju med 10 in 15°C.

  Danes lahko kupimo že ELEKTRONSKE VREMENSKE POSTAJE (2161) z brezžičnimi senzorji, ki kažejo radijsko voden čas, čas Sončevega in Luninega vzhoda in zahoda, Lunino meno, zunanjo in notranjo temperaturo, zunanjo in notranjo vlažnost, absolutni in relativni zračni talk preračunan na nadmorsko višino 0 m, ter njegovo tendenco (narašča - pada).

  Včasih najdemo v turističnih prospektih klimatogram v katerem so za posamezne mesece navedene povprečne dolgoletne vrednosti temperature zraka, vode (morja) in število sončnih dni v posameznem mesecu.

  Okoljska merilna postaja Mestne občine Ljubljana na križišču Vošnjakove in Tivolske ceste meri različne parametre od temperature, hitrosti in smeri vetra do hrupa (v decibelih), onesnaženosti ozračja (ozon, SO2) ipd. 

MerilneHidometeoNapr_m.jpg (4573 bytes)


  Na Vojkovi cesti v Ljubljani je sedež Agencije republike Slovenije za okolje. Na prvi fotografiji je pogled na vremenske merilne naprave na njihovem dvorišču. Na drugi so štirje dežemeri in za njimi dve vremenski hišici. Na tretji je notranjost vremenske hišice s termometri in termografom, barometrom in barografom in hygrometrom (vlagomerom). metri merijo trenutno vrednost, grafi pa rišejo graf odvisnosti merjene količine od časa. Na naslednji fotografiji so termometri, ki merijo temperaturo v globini 5, 10, 15, 20, 25, 50 in 100 cm. Na četrti fotografiji je dežemer z dvignjenim lovilnim lijakom preseka 2 dm2, v spodnji posodi pa je lovilna posoda. Vsako jutro ob 7h prelijejo deževnico ali staljen sneg v merilno posodo in izmerijo koliko mm ali l/m2 padavin je padlo v zadnjih 24 urah. Na naslednji fotografiji je odprt avtomatski merilnik dežja  s plovcem, ki riše koliko dežja pade. Bolj ko je strma krivulja, več je padavin. Ko se posoda napolni oz. kazalec pride do vrha valja se preko sifona izprazni in ponovno meri od spodnjega roba valja. Na zadnji fotografiji je bazen površine 2 mz merilnikom višine gladine iz česar izračunajo, koliko vode je izhlapelo v zadnjih 24 urah.

nadmorska višina v metrih tlak v milibarih temperatura v °C
10000 261 -50
9000 303 -43
8000 351 -37
7000 405 -30,5
6000 465 -24
5000 533 -17,5
4000 608 -11
3000 692 -4,5
2000 784 2
1000 887 8,5
0 1013 15

47. Veter.

roza_vetr.2_m.jpg (3299 bytes)
VeterNadGrad_m.jpg (3662 bytes)
TrakcivVetru_m.jpg (10693 bytes)
vetrnavreca_m.jpg (2657 bytes)
vetro1_m.jpg (4943 bytes)
anemometer_ping_pong1_m.JPG (1433 bytes)
vetromer_m.jpg (4589 bytes)
anemometer1_m.jpg (2419 bytes)
vetrnalestev_m.jpg (7040 bytes)
VetroKazInM_m.jpg (2883 bytes)

meteo22_m.JPG (4070 bytes)
meteo19_m.JPG (3993 bytes)

petelincek_m.jpg (12427 bytes)
zameti_m.jpg (4254 bytes)
vreme_m.jpg (6708 bytes)
  Veter je tok zraka in je posledica tlačnih razlik, ki nastanejo kot posledica razlik v segravanju zraka. Piha od tam kjer je tlak večji (anticiklon), tja kjer je manjši (ciklon). Zaradi vrtenja ciklona in anticiklona je smer vetra tangencialna - pravokotna na polmer. Ciklon se navadno na severni poluti v naših zmernih pasovih vrti nasproti vrtenju urinih kazalcev in se premika od zahoda proti vzhodu. Zato pred prehodom ciklona, ki običajno prinaša slabo vreme s padavinami, piha v naših krajih vlažen veter z juga, po prehodu pa običajno bolj suh in hladnejši zrak s severa. Podobno pred prehodom anticiklona, ki se vrti v smeri urnih kazalcev in običajno prinaša lepše vreme, piha veter s severa.

  Veter vedno poimenujemo po smeri iz katere piha (severnik piha s severa). Iz VETRNE ROŽE (2104) lahko razberemo različna imena vetrov glede na smer iz katere pihajo. Ponoči se kopno hitreje ohlaja, morje pa počasneje in je še toplo ter se zato zrak nad njim dviguje, s kopnega pa začne pihati veter. Čez dan se bolj segreje kopno in zrak nad njim, ki se zato dviguje, z morja pa začne pihati prijeten vetrič. Tudi pomladi se kopno hitreje segreva kot morje, zato je popoldanski veter z morja močnejši, jeseni pa se morje počasneje ohlaja kot kopno, zato je veter, ki piha s kopnega proti morju običajno močnejši. Zgodaj spomladi se nad hladnim morjem včasih kondenzira vlaga in nastaja megla.

  Najpogosteje veter z juga poimenujemo jugo ali široko, s severa s kopnega proti morju pa burja, tramontana in mistral.

  Pri vetru merimo hitrost in smer. Že iz plapolanja zastave lahko sklepamo na jakost in smer vetra, balon pa veter odnaša v smer kamor piha. Najpreprostejši merilnik vetra lahko naredimo iz trakcev. Čim hitreje piha veter, tem bolj se trakec odkloni. Pri tem se širši in lažji trak bolj odkloni kot ožji in težji. Smer odklona je nasprotna smeri iz katere piha veter. Podobne merilnike vetra uporabljajo na jadrnicah in na smučarskih skakalnicah. Podobno deluje VETRNA VREČA (1335), ki nam kaže smer in hitrost (jakost) vetra. Čim bolj je dvignjena, tem bolj piha veter. Nameščene so na avtocestah in letališčih, da lahko z enim pogledom ocenimo smer in hitrost vetra.

  VETROKAZ (842) nam kaže smer vetra, vendar je ta na fotografiji slab, saj se slabo obrača, ker ima puščico skoraj tako veliko kot rep pa še oznake strani neba ovirajo veter. Boljši je drugi, ki ima majhno puščico in velik in lahek rep. Pri tem je pomembno, da sta sprednji in zadnji konec približno enako težka, da se laže obrača.   MERILEC HITROSTI VETRA (843) ali anemometer nam iz hitrosti vrtenja pove hitrost vetra v m/s ali km/h. (enota m/s je večja od km/h saj je 1 m/s = 3,6 km/h, ali 100 km/h = 27 m/s) ali v BEAUFORIH (2103). Obstajajo tudi elektronski anemometri. Hitrost vetra lahko razberemo tudi iz nagnjenosti lopute na ANEMOMETRU (2159) ali lista papirja, ki jih lahko nanizamo na VETRNO LESTEV (786) in opazujemo odklon pri tleh in više, kjer ima veter običajno večjo hitrost kot pri tleh. Čisto pri tleh veter zadržuje trava, malo više grmovje, še više drevje in zgradbe in še više hribovje, še više pa se zračne gmote lahko premikajo zelo hitro. Zato veter običajno merimo na višini 10 m na prostem, kjer ni ovir. Padalec in pilot morata računati na to, da je niže veter šibkejši.

 

Na spodnji fotografiji sta petelinček, ki nam večkart kaže smer vetra na zvoniku in račka, ki krili. Petelinček ima veternico, ki jo lahko zasučemo v eno ali nasprotno smer, račka pa za krili veternici, ki se obračata v nasprotnih smereh.

  Včasih so iz položaja petelinčka na cerkvenem zvoniku napovedovali vreme, glede na to, kam se je obrnil veter. 

  Ob avtocestah naredijo pred zimo lesene pregrade ob katerih se nabirajo snežni zameti. Ponekod, kjer pihajo stalni močni vetrovi in kjer ni ovir (običajno golo hribovje), jih izkoriščajo za poganjanje vetrnic. Na Nizozemskem so znani stari mlini na veter, danes pa tudi vetrne elektrarne.

 

  Cornelsen prodaja komplet poskusov o vremenu in VETRU V RDEČEM KOVČKU (933)

Beaufortova lestvica hitrosti (moči) vetra, ter posledični učinki na kopnem in morju.
S podobno mersko lestvico na osnovi učinkov v naravi merimo tudi potrese.

Beaufort
Bf
hitrost vetra opis vetra
"ime"
učinek na kopnem
drevesa, hiše
učinek na morju
videz površine
višina valov
m
m/s km/h
0 0 0 brezveterje listi se ne zganejo, dim navpičen gladka kot olje 0
1 0,3 - 1,5 4 sapica listi migljajo, dim rahlo premeknjen "nakodrano" 0 - 0,2
2 1,6 - 3,4 7 vetrič listje šelesti, čutimo ga na licu zmerni valčki 0,2 - 0,3
3 3,5 - 5,4 14 rahel veter gibanje vejic, plapolanje zastav valovi, prve pene 0,3 - 0,6
4 5,5 - 7,9 22 zmeren veter gibanje večjih vej, dviga se prah valovi, veliko pen 0,6 - 1,0
5 8,0 - 10,7 30 zmerno močan gibanje vrhov "grive" čez in čez 1,0 - 1,5
6 10,8 - 13,8 40 močan veter gibi manjših debel, obrača dežnike prvi v. "zakadijo" 2,5 - 4,0
7 13,9 - 17,1 55 zelo močan veter drevesa se majejo "kadi" večji del morja 4,0 - 5,5
8 17,2 - 20,7 70 nevihten veter veter "tuli", hoja otežkočena vsa gladina v "dimu" 5,5 - 7,0
9 20,8 - 24,4 85 močan nevihten, vihar odnaša opeko visoki valovi, gladina "zamegljena" 7 - 9
10 24,5 - 28,4 100 hud vihar dviga strehe, ruje drevesa zelo visoki valovi se lomijo, - " - 9 - 12
11 28,5 - 32,6 120 orkanski veter podira dimnike izredno visoki valovi, - " - 12 - 15
12 32,7 - 36,9 135 - " - ruši montažne hiše - " - 15 -

48. Azteški merilnik vetra.

mehurck_m.jpg (5742 bytes)
azteki21_m.JPG (3143 bytes)
azteki3_m.JPG (3323 bytes)
  Najpreprosteje ugotavljamo smer in hitrost (jakost) vetra z milnimi mehurčki. Poimenujemo ga po smeri iz katere piha. Zanimiv je tako imenovani AZTEŠKI MERILNIK VETRA (2066), ki je narejen iz kratke navpične cevi skozi katero spuščamo PING PONG ŽOGICO (1217) na trinožnem stojalu, kak meter nad tlemi, kamor položimo VELIKO TARČO (2097), ki jo s KOMPASOM (1366-68) orientiramo proti severu. Če je brezvetrje, bo žogica padla v sredino tarče, če pa piha veter, bo žogica padla izven središča in sicer, čim bolj piha, tem dlje od središča bo padla žogica. Tudi smer vetra lahko ugotovimo iz smeri odklona žogice. Tarčo razdelimo na kvadrante in kroge, ki jih oštevilčimo za manjše otroke pa pobarvamo z različnimi barvami. Otroci dobijo enake pomanjšane tarče, kamor vrisujejo zadetke žogice, ki jo večkrat spustimo. Zadetki so navadno zgoščeni okrog enega mesta iz česar lahko razberemo, da je veter spremenljiv, večina zadetkov pa nam pokaže hitrost (oddaljenost od središča) in smer vetra (odklon žogice). Učenci morajo stati odmaknjeni od tarče, da ne delajo zaveterja.

  Običajno imajo merilne naprave, ki merijo velik razpon merjene količine dva ali več merilnih območij. Če piha pre močan veter, vzamemo težjo žogico, če pa hočemo povečati občutljivost merske naprave spuščamo žogico z večje višine.

VODA V NARAVI

Zemlja je zeleno - modri dragulj, posejan z belimi kosmi oblakov. Zemljina barva je nekaj posebnega. Svojo značilno barvo ima zaradi zraka in vode.
zemlja_m.jpg (4647 bytes)

Prva in najpomembnejša stvar, ki jo je potrebno pri raziskovanju vode sporočiti učencem, je dinamika, ki ji je voda podvržena. Spremembe, ki se dogajajo, potekajo tako hitro ali tako počasi, da jim učenci ne morejo slediti. Včasih pa so spremembe tako počasne, da jih sploh ne opazijo ali pa nanje pozabijo. Poleg tega so spremembe večkrat za naša čutila (vid, sluh, tip, vonj, okus) nevidne.

Kroženje vode v naravi.
Snov se v naravi nahaja v treh agregatnih stanjih: trdnem, tekočem in plinastem. Izparevanje je prehod iz tekočega v plinasto agregatno stanje. Ko voda vre, se spreminja v vodno paro. Kondenzacija ali utekočinjenje je prehod iz plinastega v tekoče stanje. Obe spremembi se dogajata pri temperaturi, ki ji pravimo vrelišče (100°C). Zmrzovanje ali strjevanje je prehod iz tekočega v trdno stanje. Taljenje ledu je prehod iz trdnega v tekoče stanje. Ti dve spremembi potekata pri temperaturi tališča (0°C). Spremembe agregatnih stanj se pri vodi dogajajo pri točno določenih temperaturah - če se dogajajo pri normalnem tlaku (1016 milibarov).

Če vodo postavimo na zrak, se počasi spreminja v paro. Voda izhlapeva. Živa bitja občutimo, da se zrak bogati z vodno paro in postaja vlažen. Vidne rezultate pa opazimo šele takrat, ko je zrak z vodno paro nasičen in pride do kondenzacije. Oblaki, megla in padavine so vidne posledice zgoščevanja vodne pare. Zelo pomembno vlogo pri tem ima temperatura. Ohlajanje zraka povzroča kondenzacijo, ker zrak pri določeni temperaturi lahko vsebuje le določeno množino vodne pare. Nižja ko je temperatura, prej se bodo vodni hlapi kondenzirali v kapljice (npr. ob dvigovanju) (o vodi glej tudi v N&Tza4&5)
KrozenjeVode.jpg (6294 bytes)

Izhlapevanje morske vode izkoriščamo v solinah.

Soline_m.jpg (6918 bytes)

  Če v širšo, plitvo (prozorno) posodo zajamemo morsko vodo in jo postavimo na sonce, bo čez nekaj časa voda izhlapela, na dnu pa bo ostalo nekaj soli. V solinah "poberejo" kristale soli, ko je še v vodi, in ne čakajo, da se naberejo še druge primesi, ki "grenijo" čisto sol, če bi počakali, da izhlapi vsa voda.

Oblaki

OblakIzAvion_m.jpg (3182 bytes)

  Voda izhlapeva in se dviga iz segrete zemlje, morij, jezer in rek. Pri dvigovanju se razpenja in zato ohlaja. V višinah pride v stik s hladnimi zračnimi tokovi in se utekočini in kristalizira, ker hladni okolici odda toploto. Nastanejo oblaki. Če so kaplje oz. kristali dovolj težki, padajo na zemljo v obliki padavin. Kristali se običajno na poti do zemeljskega površja stalijo, pozimi pa tudi ne.
  Na fotografiji so oblaki pod avionom, ki leti 10 km visoko pri temperaturi -40 °C.

 

oblaki_m.jpg (4507 bytes)

  Angleški meteorolog Ralph Abercromby (1824-1897) in švedski meteorolog Hugo Hildebrand Hildebrandsson (1838-1925) sta leta 1887 podrobneje razčlenila do takrat Howardovo razvrstitev oblakov. Njun sistem razvrščanja oblakov uporabljamo še danes. Po nadmorski višini oziroma višinskem pasu, v katerem nastajajo, sta določila štiri osnovne skupine in dest podskupin.
  - Prve sestavljajo visoki oblaki, ki so v višini od 6 do 13 km,
  - srednji so med 2 in 6 km,
  - nizki oblaki pa segajo od tal do višine 2 km.  Megla ni torej nič drugego kot oblak, ki ima bazo na tleh.
  - Tu so še oblaki navpičnega razvoja, kamor sodijo tudi kumulonimbusi.

cirusi_m.jpg (3908 bytes)cirokumulusi_m.jpg (4310 bytes)   Skupina visokih oblakov se pojavlja na višini 6 do 13 km. Vanje štejemo tri rodove cirusov, v  katerih se nahajajo ledeni kristalčki:
cirus - prosojna bela perjasta vlakna ali smučke, pogosto koprenastega videza,
cirucumulus - majhni ledeni kopasti oblački; drobne ovčice,
cirustratus - ledeni, plastoviti, koprenasti oblaki; prosojne koprene, ki pogosto napovejo bližanje top8le fronte.

altokumulusi_m.jpg (4091 bytes)nimbostratusi_m.jpg (3229 bytes)   Skupina srednje visokih plastovitih oblakov na višini 2 do 6 km:
altostratus - svetlo sive oblačne plasti,
altocumulus - kopasti, pretežno vodni oblaki; velike ovčice, trakaste oblike, znanilci spremenljivega vremena,
nimbostratus - gosti slojasti oblaki; sivina iz katere dežuje ali sneži.

Skupina nizkih oblakov brez padavin na višini med 0 in 2 km:
stratocumulus - vodni, kopasto - slojasti oblaki s svetlejšimi in temnejšimi lisami, ne prinašajo padavin,
stratus - slojasti vodni oblaki; brezoblična sivina vertikalnega razvoja.

kumulusi_m.jpg (4317 bytes)kumulonimbusi_m.jpg (3423 bytes)   Oblaki vertikalnega razvoja se pojavljajo zlasti poleti. To so kipeči kopasti oblaki:
  cumulus - so včasih ploščati in majhni oblaki lepega vremena,
  cumulonimbus - visoki kopasti oblaki z ledenim vrhom, vzkipijo 10 ali več kilometrov v višino.

49. Opazujte oblake.

oblaki4_m.jpg (5145 bytes)

  Iz lastnosti oblaka ugotovite njegovo vrsto. Zapišite vrsto in višino oblaka. Opazujte tudi smeri in hitrosti premikanja oblakov. Zapišite si ugotoviteve.

50. Merjenje količine padavin.

dezemera3_m.JPG (1731 bytes)
dezemeri37_m.JPG (4494 bytes)

  Naredite DEŽEMER (2144) - posodo za merjenje količine dežja. Vzemite plastenko, primernejša je od kisa ali sirupa ali vode namesto od gaziranih pijač, ker ima ravno dno. Z ostrimi škarjami jo prerežite kakih 10 cm pod vrhom. Odrezani vrh postavite tako, da služi kot lijak. Količino padavin izmerimo z merilcem-ravnilcem v mm. Ali je enota liter na kvadratni meter (l/m2) drugačna enota?
  Pri merjenju količine padavin moramo povedati tudi v kolikšnem času so se nabrale. Običajno je to 24 ur.
  Ali je pomebna oblika dežemera? Ali bosta dva dežemera s pokončnimi stenami a različnima presekoma izmerila enako količino padavin? Kaj pa dva dežemera s poševnimi stenami, eden zgoraj ožji, drugi pa zgoraj širši?
  Vzemite dva dežemera. Ob dežju enega postavite pod drevo, drugega pa proč od drevja, hiš in ostalih ovir. Zapišite količino padavin v obeh dežemetrih.
  Ali sta enaki?
  Kateri ujame več padavin?
  Zakaj?
  Naredite tudi primerjavo padavin, ki padejo v dežemetra, ki stojita pod listavcem in pod iglavcem. Kateri dežemer v tem primeru ujame več dežja? Kaj lahko sklepate (podrast, živali)?

51. Letno merjenje padavin.
Postavite dežemeter na prosto, nekoliko stran od dreves, hiš in ostalih ovir. Vsakodnevno si zapisujte količino padavin, ki jo ujame plastenka. Na spletnih straneh MOP Agencija za okolje http://www.arso.gov.si/ si oglejte letne količine padavin na posameznih koncih države. Kje pade največ in kje najmanj padavin?

Datum

Količina padavin

 
 
 
 
 
 

52. Blisk in grom.

strela1_m.jpg (1928 bytes)
strela_m.jpg (4319 bytes)
  Strela je razelektritev, ki se v zelo kratkem času zgodi med različno nabitimi deli. Strelo vidimo kot blisk in slišimo kot grom. Različno nabita področja se pojavljajo zlasti v nevihtnih oblakih. Ob razelektritvi strela segreje zrak do 30000°C. Ta se zaradi tega bliskovito raztegne. Premik zraka pa povzroči zvok, ki ga slišimo kot grmenje. Če se nahajamo blizu, slišimo rezek pok, če pa se zvočni val odbija od tal in od plasti raznih gostot v atmosferi, se na daleč sliši značilno grmenje in bobnenje.
Ob nevihti skozi okno opazujte blisk in grom. Ocenite, kako daleč od vas je nastal blisk. Ko opazite blisk, začnite v sekundah meriti čas, ki preteče od bliska do groma (sekunde štejemo: enaindvajset, dvaindvajset, triindvajset,..). Blisk in grom nastaneta istočasno, vendar pa se različno hitro gibljeta skozi prostor. Grom se širi s hitrostjo zvoka, ki znaša 330 m/s, blisk pa s hitrostjo svetlobe (300.000 km/s, kar pomeni praktično v istem trenutku). Ocene zapišite. ( 3 s približno 1 km daleč)

53. Merjenje relativne vlažnosti s temperaturo vlažnega in suhega termometra

termometra6_m.JPG (6124 bytes)vlaznost4_m.jpg (3276 bytes)   Zrak vedno vsebuje nekaj vodnih hlapov. Koliko gramov vode vsebuje 1 m3 zraka nam pove absolutna vlažnost. Zrak lahko vsebuje le določeno največjo količino vlage, če jo vsebuje več se začne izločati v drobnih vodnih kapljicah (megla). To je nasičena vlažnost. (Podobno se iz slanice pri določeni koncentraciji začne izločati sol.) Višja ko je temperatura zraka, več vlage lahko vsebuje. Za naše počutje je pomebno, kolikšen del od nasičene - 100% vlažnosti je delež vlage v zraku. Navadno jo izražamo v % in merimo s HYGROMETROM (839). Relativno vlažnost ozračja lahko izmerimo z razliko temperatur suhega in mokrega termometra. "Suh" TERMOMETER (1035) kaže temperaturo okoliškega zraka. Na bučko drugega termometra nataknemo košček votle VEZALKE (2101), ki jo zmočimo. Voda iz vezalke izhlapeva za kar potrebuje toploto, ki jo "odvzema" termometru. Za boljše izhlapevanje previdno mahamo s termometrom toliko časa, dokler se temperatura še niža. Če je zrak suh, torej če vsebuje malo vlage, bo lahko iz vezalke izhlapelo veliko vode in se bo termometer zato močno shladil (za nekaj stopinj), če pa je zrak zelo vlažen, pa ne bo izhlapelo skoraj nič vode in se bo termometer le malo ohladil. Iz razlike v temperaturah obeh termometrov v PSIHNOMETRIČNIH TABELAH (2102)  pri temperaturi zraka, ki jo kaže "suhi" termometer odčitamo relativno vlažnost v %. Za naše počutje je najugodnejša od 35 do 75 % vlažnost.

54. Hlajenje z izhlapevanjem.

hlajenje_m.jpg (7908 bytes)   Zakaj nas bolj zebe če smo mokri kot če smo suhi ? Zakaj nas hladijo alkoholni obkladki? Odgovor je vedno enak: za izhlapevanje poterebuje tekočina toploto, ki jo "jemlje" od nas. Če je vroče, se potimo in zaradi izhlapevanju potu se hladimo. Izhlapevanje poteka hitreje, če zrak ob telesu z veliko vodnimi hlapi zamenjujemo s suhim, torej, če piha. Če želite hladno pijačo na terenskih vajah ob suhem, vročem dnevu, pa nimate hladilnika, si lahko pomagate z mokrim časopisnim papirjem ali mokro krpo v katero ovijete plastenko ali steklenico pijače. Ko bo voda iz papirja ali krpe izhlapevala bo ohlajala plastenko oz. steklenico. Če ne verjamete ovijte enako plastenko v suh papir ali suho krpo. Čez približno pol ure izmerite temperaturo v obeh plastenkah. Tudi beduini imajo pijačo v mehovih, ki rahlo prepuščajo tekočino, ki na površini izhlapeva in hladi pijačo. Podobno je v lončenih posodah pijača hladnejša, kot v nepropustnih.

55. Megla.
Meglo prav tako kot oblake sestavljajo drobne kapljice, ki lebdijo v zraku. Za nastanek je potrebna kondenzacija pri tleh. O megli začnemo govorit, ko je kapljic v zraku toliko, da vidimo manj kot 1 km daleč.
Trikrat v letu opazujte meglo. Vsakokrat izmerite vidljivost. Na tla postavite dobro viden predmet in se oddaljujte od njega. Izmerite mejno razdaljo, ko se predmet še vidi. Če boste meglo opazovali v mraku ali zvečer, si pomagajte z avtomobilskimi žarometi ali kakšno drugo rečjo.

Datum

Vidljivost [m]

   
 
   
   

V katerem letnem času je megla najpogostejša?

56. Voda in svetloba

ZrcProzMorj_m.jpg (5091 bytes)

palicavvodi_m.jpg (3376 bytes)
lomsvetlobe.jpg (4543 bytes)

  Na vodni površini se svetloba delno odbije, delno pa vpije. Kolikšen del svetlobe se odbije je odvisno od vpadnega kota. Čim večji je, tem več svetlobe se odbije. Če vpada na vodno površino pravokotno, se je odbije le 2 %, pri 60°  6%, pri 80°  35% in pri 89°  90%. Ker poleti svetloba s Sonca vpada bolj pravokotno se tudi morja in jezera takrat bolj segrevajo.
  Čim bolj poševno geldamo na vodno gladino, bolj se nam zdi kot zrcalo, čim bolj navpično geldamo v vodo, tem bolje vidimo dno.
  Pri prehodu svetlobe v vodo se ta lomi k vpadni pravokotnici, pri prehodu iz vode v zrak pa od vpadne pravokotnice, zato se nam zdijo predmeti pod vodo bliže, noge krajše in poševna palica "zlomljena".

57. Mavrica

mavrica_m.jpg (5535 bytes)
  Mavrica nastane kot posledica loma svetlobe na kapljicah vode. Lahko jo naredimo (najbolje zjutraj ali zvečer ko Sonce ni visoko na nebu) s pršenjem čim bolj drobnih kapljic vode. Opazili jo bomo, če nam Sonce sije v hrbet. Včasih opazimo tudi sekundarno mavrico (drugi lok), ki ima barve razvrščene v obratnem vrstnem redu. V pravljicah pravijo, da je na koncu mavrice zakopan lonec z zlatom, ker ne moremo do njega, saj se z nami premika tudi konec mavrice.

58. Rosa.

  Zjutraj, ko sije Sonce in je na travi še rosa, sa postavite tako, da vam Sonce sije v hrbet. Ogledujte si drobne rosne kapljice. Dobre so zlasti tiste, ki vise s konic ostrih trav. Na fotografiji visi ena na prečki igrala. Kapljice se blešče v različnih mavričnih barvah. Opazujte eno samo kapljico in premikajte glavo. Po vrsti boste morda zaznal vse mavrične barve.
  Rosa nastane z ohlajanjem vlažnega zraka. Čim nižja je temperatura, tem manj vlage lako vsebuje ozračje. Pri 20 °C lahko vsak m3 zraka vsebuje največ približno 20 g vodnih hlapov. Če je vlažnost 75 %, to pomeni, da je v  vsakem m3 zraka 15 g vodnih hlapov. Pri 10 °C lahko vsak m3 zraka vsebuje največ 10 g vodnih hlapov. Če se torej na 20 °C ogret zrak s 75 % vlažnostjo ohladi na 10 °C, se bo iz vsakega m3 zraka izločilo 5 g vode v obliki rosnih kapljic.
  Na katerih predmetih v naravi se nabere rosa? Posebej si oglejte rastline, kamne, ceste, zgradbe, parkirane avtomobile.  Zakaj si človek poišče zatočišče, tudi ko ni padavin, zlasti še ponoči, pod drevesi, napušči, zakaj gradi nadstreške in strehe?

59. Slana

slana_m.jpg (8075 bytes)
Ivje1_m.jpg (6890 bytes)
Ivje_m.jpg (8706 bytes)

  Pozimi, oz. ko je zjutraj pod 0°C, lahko opazimo slano. Opazujte, na katerih predmetih opazite slano, srež ali led zaradi kondenzirane vlage. Posebej pozorno opazujte nastajanje sreža in ledu na parkiranih avtomobilih. Kako predmeti v soseščini parkiranih avtomobilov vplivajo na rošenje in zmrzal. Posebej bodite pozorni na zidove in žive meje.

  Na fotografiji je lepo vidna slana na travniku v senci, na od sonca osvetljenem delu travnika, pa se je že stalila.

  Na drevju se nabira ivje od smeri gibanja zraka - vetra.

60. Meritve na SNEGU.
Pozimi lahko izvedemo tudi nekatere meritve na snegu. Učenci naj izmerijo višino snežne odeje. V ta namen je bolje pred sneženjem postaviti na prostem merilo, lahko pa zapičimo v sneg tanko paličico ali merilce. Izmerijo naj temperaturo snega na površini in npr. 5 cm globoko ob jasnem in oblačnem vremenu zjutraj in opoldne. Višino snežne odeje naj izmerijo tudi pod grmom ali drevesom. Hkrati lahko izmerijo še temperaturo zraka tik nad snežno odejo in 1,5 m visoko. Izdelajo naj iglu in izmerijo temperaturo zraka v njem ko se še ni segrel in ko so v njem učenci že nekaj časa (v spodnjem in zgornjem delu igluja). Namesto velikega, lahko izdelajo mali iglu in izmerijo temperaturo v njem. Nato naj v nejm prižgejo svečko in čez nekaj časa ponovno izmerijo temperaturo (v spodnjem in zgornjem delu igluja. Segrel se bo tudi do 20°C). Seveda brez snežaka ne gre. Se bo prej stalil, če ga ovijemo v šal? Ob sneženju lahko z dobro lupo opazujemo snežinke, ki padejo na temen papir, še boljši je preprost mikroskop. Učence opozorimo na taljenja snega okrog dreves, ob zidovih in okrog kovinskih drogov ter na prisojni in osojni strani hriba ali doline (glej zgoraj prisoje in osoje).
MerjSnezOdej_m.jpg (4335 bytes)SnegPodDrev_m.jpg (7089 bytes)TemperVIglu_m.jpg (2908 bytes)snezak_m.jpg (2685 bytes)snezink_m.jpg (3041 bytes)SnegObDreves_m.jpg (4420 bytes)SnegObZelDrog_m.jpg (1816 bytes)

61. Pot vode.
Rečne struge je izdolbla voda. V gorskem svetu se struge vijejo v dolinah. Zakaj ravno tam?
Naredite poskus, s katerim boste opazovali, kako si voda poišče pot in pri tem spodjeda bregove. Vzemite pol metra široko desko. Nanjo naložite vlažno mivko ali droben pesek. Z rokami naredite nekaj hribov in dolin. Dvignite en konec deske in ga podprite, da se pokrajina rahlo vzpenja. Na zgornjem koncu začnite na mivko počasi zlivati vodo. Kje teče voda?
Zakaj je voda umazana, razložite!
Kaj se zgodi, če privzdignete stranski rob deske in spet počasi zlijete nekaj vode na mivko? Ali ste ta pojav opazili že kje v naravi?
Ob poplavah deroča voda spodjeda bregove. (glej tudi N&Tza4.&5.r.)
TokRek_m.jpg (5680 bytes)

62. Hitrost vode.
Ocenite hitrost vode v potoku nato pa jo še izmerite. Ob bregu potoka zaznamujte z geodetskim trakom razdaljo 10 (ali 20 m). Vrzite v potok prgišče plavajočih iglic ali cvetnih lističev in izmerite čas, ki ga potrebujejo za zaznamovano pot. Hitrost izrazite v m/s (cm/s in m/min).
Ob potokih in rekah so včasih postavljali mline, danes pa hidroelektrarne. (glej tudi N&Tza4.&5.r.)
HitrRek_m.jpg (7791 bytes)

63. Spreminjanje hitrosti vode.
S kamni oblikujte strugo potoka tako, da boste pokazali kako se hitrost vode spreminja s širino, z globino in strmino dna. Ko spreminjate eno spremenljivko, morata biti ostali dve približno konstantni. Odseki struge z določenimi lastnostmi naj bodo dolgi približno po 2 m, eden širok, drug ozek a oba enako strma in tretji enako širok kot drugi a bolj ali manj strm. Ko ste gradnjo struge dokončali, preizkusite hitrost vode v različnih delih s prgiščem plavajočih iglic ali cvetnih lističev. Namesto tega lahko uporabite ladjice iz papirja ali lubja. Zapišite ugotovitve s stavki čim...,tem...
strugasirokaoska_m.jpg (5393 bytes)

64. Zrnatost dna v potoku.

strugaoskasiroka_m.jpg (4111 bytes)

  V strugi potoka si oglejte zrnatost dna na mestih, kjer voda teče najhitreje, počasneje in na mestih, kjer miruje. Kakšna je zveza med velikostjo zrn in hitrostjo vode?
  Poiščite sušni del struge in iz zrnatosti ugotovite, kako hitro je voda tekla na različnih mestih. Iz oblike struge razberite zakaj je bila hitrost na različnih mestih različna. Ugotovite, kje se nabira humus in katere rastline se naselijo na njem.
  Nalogo ponovite na poljski ali gozdni poti, na kateri so še vidne posledice zadnjega dežja. Ugotovite, kje se nabira humus in zakaj? Katere rastline zrastejo tam?

65. Temperatura jezera ali morja na različnih globinah.

tempertmorja_m.jpg (4958 bytes)
LedenRibn_m.jpg (8470 bytes)
ribnik1.jpg (4400 bytes)
ribnika.jpg (3959 bytes)
  Na palico obesite obtežen termometer in izmerite temperaturo jezera ali morja tik pod površjem, 50 in 100 cm globoko. Kaj ste ugotovili? Podobno kot temperaturo zraka merijo na višini 2 m, merijo temperaturo morja v globini 1 m.
  Mirujoča voda se torej segreva od površja, kjer je najtoplejša.
  Voda je za svetlobo dosti manj prozorna kot zrak, zato največ svetlobe vpija v zgornjih plasteh. Če se potapljamo, temperatura pada približno 1°C na meter (krajevna spremenljivka). Voda (morje) se počasneje segreva (ohlaja) kot kopno. Podobno kot je pri merjenju temperature zraka na različnih višinah pomeben veter, so pri merjenju temperature morja pomebni morski tokovi in veter, ki premeša plasti morja z različno temperaturo (ko zapiha burja se površina morja shladi, ker pride na površje hladnjše morje pod površjem). Ko se pozimi v jezerih voda počasi ohlaja ima na dnu ves čas temperaturo 4°C, ker je pri tej temperaturi najgostejša. Tako ima nad dnom najprej višjo temperaturo (15, 10, 5°C), nato pa nižjo (3, 2, 1°C) in zmrzne na površju.

66. Valovanje

ValiNaMor_m.jpg (5105 bytes)
OrgleNaValov_m.jpg (7006 bytes)
  Valovanje obravnavamo v 7. razredu, najlepše pa ga opazujemo na morju ali jezeru.

  Glej tudi Beaufortovo lestvico valov zaradi vetrov.

  Ob obalah oceanov, kjer so veliki valovi, poskušajo izkoriščati njihovo energijo v valovnih elektrarnah.

  Ponekod (npr. v Zadru) pa izkoriščajo valovanje morja za poganjanje zraka skozi orgle, ki nekontrolirano piskajo in sicer ob rahlem valovanju manj, ob večjem pa bolj.

66. Plimovanje ali bibavica.

plima_m.JPG (6978 bytes)
MorskaPost_m.jpg (5725 bytes)
plima2_m.jpg (6445 bytes)
pl2_m.jpg (8869 bytes)
astr.gled.1_m.jpg (2003 bytes)
plimov_m.jpg (6240 bytes)

  Če ste ob morju, ob oseki zapičite ob obali v morsko dno ALUMINIJASTO PALICO (1334). Nanjo pritrdite PLASTIČNO METRSKO PALICO (910) ob njo pa za lažje opazovanje še PROZORNO PLASTIČNO CEV (2112) v katero gre zlahka obarvana PING PONG ŽOGICA (1217), ki plava na morski gladini. Seveda gre tudi brez cevi in ping pong žogice. Približno vsako uro izmerite višino gladine morja.

  V ribiški trgovini ob morju ali v luški kapetaniji ali na spletnih straneh Agencije rapublike Slovenije za okolje:
 
Prognozirano plimovanje morja 2011
 dobite graf plime in oseke za Koprski zaliv. Primerjajte vaše meritve z grafom.

  Na fotografiji je koprska morska merilna postaja.

  Kaj je vzrok plimi in oseki? Zakaj nista vedno enaki? Kdaj sta plima in oseka največji? Za ponazoritev lahko vzamemo tri različno velike žoge ali tri učence, katerih glave bodo prestavljale Zemljo, Luno in Sonce. Nos na glavi učenca, ki bo prestavljal Zemljo naj bo zemljan ob morski obali. Ta naj se počasi vrti (z vrha gledano nasprotno smeri urinega kazalca). Okrog njega naj počasi kroži učenec, ki predstavlja Luno (prav tako z vrha gledano v nasprotni smeri urnega kazalca), daleč stran pa naj bo učenec, ki predstavlja Sonce. Luna privlači morje in je zato v njeni smeri na Zemlji plima (pa tudi na nasprotni strani, kar lahko ponazorimo s plavalnim obročem, ki ga ne moremo izbočiti le na eni strani, ne da bi ga povlekli tudi v nasprotni smeri. Razlaga je zapletena s "padanjem" - kroženjem Zemlje. Na površju Zemlje nasproti Lune je gravitacijski pospešek večji , na nasprotni strani pa manjši od gravitacijskega pospeška središča Zemlje. Razlika med pospeškom na površju in v središču Zemlje je pospešek plimovanja.) Ko vidimo Luno najvišje na nebu, je torej plima. Ker se Zemja vrti okrog osi, se morje pretaka za Luno tako, da se njegova gladina 6 ur znižuje, ko doseže najnižjo točko - oseko, nato pa spet 6 ur narašča, ko doseže spet najvišjo točko - plimo. Tudi Sonce zaradi svoje velike mase privlači morje vendar zaradi velike oddaljenosti približno 2x šibkeje kot Luna. Ko sta Luna, Sonce in Zemlja na isti premici (ob ščipu - polni Luni in mlaju), je plima največja, če pa je premica Luna - Zemlja pravokotna na premico Sonce - Zemlja (ob prvem in zadnjem krajcu), pa je najmanjša. Luna je polna, ko je nasproti Sonca in vzhaja približno ob šestih zvečer, ko Sonce zahaja in takrat je oseka. Skupaj z Luno se dviguje tudi vodna gladina, ki je najvišja ob polnoči. Plima je malo višja, ko sta Luna in Sonce na isti strani (ob mlaju). Na strani Lune je plima malo višja, čez 12 ur pa malo nižja, ko je Luna "na drugi strani". Tudi nagnjenost zemeljske osi vpliva na plimovanje, zlasti še poleti in pozimi. Ker Luna kroži okrog Zemlje, plima in oseka vsak dan zaostajata za približno 1 uro, približno kolikor kasneje vzide Luna naslednji dan (1/28 dne).

Na bibavico upliva tudi vreme. Če je velik zračni tlak, je plima manjša, če piha močan jugo pa je plima višja. Sprememba za en milibar zračnega tlaka pomeni približno spremembo višine gladine morja za 1 cm. Če je npr. zračni tlak en teden 20 milibarov večji od normalnega, to je od 1013 milibarov, to je 1033 milibarov, potem je morska gladina približno 20 cm nižja od običajne.

  Pri nas je največja razlika med plimo in oseko približno 130 cm. Naša obala je globoko v zalivu Jadranskega morja, ki je del Sredozemskega, ki je z Gibraltarjem ločen od Atlantskega, kjer so razlike med oseko in plimo tudi do 13 m. Ker se pri tem pretaka ogromna količina morja, to ponekod izkoriščajo za poganjanje turbin.

67. Vzgon

vzgon_m.jpg (5031 bytes)
vzgon3_m.jpg (7210 bytes)

  Potopljena telesa se nam zdijo lažja, ker na njih deluje voda s silo vzgona navpično navzgor, ki je po velikosti enaka teži izpodrinjene tekočine. Če je sila vzgona večja od teže telesa, bo to izplavalo. Ko dvigujemo kamen, se nam pod vodo zdi lažji kot nad njo. To lahko pokažemo s kamnom ali plastenko polno mivke obešeno na gumijasti vrvi, ki se nad vodo raztegne za 1 m, pod njo pa le za 7 dm.
  Če se popolnoma potopimo v posodo do roba napolnjeno z vodo, bomo izpodrinili (prelili) toliko vode, kot je naša prostornina. Ko zlezemo iz soda, lahko vanj s 6 l vedrom in vrčem za 1 l dotočimo toliko vode, kot se je prelilo. Če se stehtamo ugotovimo, da tehtnica pokaže približno toliko kg, kolikor litrov vode smo dolili. Torej je povprečna gostota človeka približno enaka gostoti vode to je 1 kg/l (=1 kg/dm3 = 1000 kg/m3). Baje je Arhimed odkril po njem imenovan zakon, ko se je kopal v sodu in vpijoč Heureka tekel na dvor. (Našel sem odgovor na vprašanje, kako ugotoviti ali je zlati kroni dodano kaj svinca, ne da bi jo uničil)

PRST

Na različnih delih površja zemlje se prst med seboj razlikuje po barvi, zgradbi in velikosti delcev. Sestavljena je iz mineralnih delcev (ti so nastali s preperevanjem matične kamnine), organskih snovi (humusa), vode in zraka.
Glede na velikost trdnih mineralnih delcev določamo zrnatost prsti. Prst lahko delimo tudi glede na količino glinenih delcev na glineno, ilovnato, ilovnato peščeno, peščeno ilovnato ter peščeno.
Lastnosti prsti lahko ugotavljamo tudi s pomočjo profila. Profil je presek tal, ki sega tako globoko, da doseže matično kamnino. Plasti v profilu se med seboj razlikujejo po barvi in fizikalnih, kemičnih ter bioloških lastnostih. V vsakem profilu lahko razločimo več horizontov. Najpomembnejši so trije:
organski delci (stelja, humus);
z rudninami bogata plast (ilovica, glina, pesek);
preperela matična kamnina in čvrsta kamninska podlaga.

68. Trdota kamnin

trdot_m.jpg (7264 bytes) Po Mohsu ugotavljamo trdoto tako, da ra razimo eno telo po drugem. Tisti, ki naredi razo na drugem je trše. Na ta način je razvrstil snovi na 10 stopenj; od lojevca s trdoto 1 (apnenec 3, kremen 7) do diamanta s trdoto 10. Na fotografiji pusti tanjšo sled trša snov.

68. Geološki profil.



Oglejte si različne geološke profile (gozd, travnik, kamnolom,…). Skicirajte si presek tal. Opišite vsako plast posebej.
Naredite svoj model geološkega profila. V litrski kozarec naložite plasti tako kot si sledijo v naravi. Svoje izdelke primerjajte s sošolci. Kakšne razlike opazite?

69. Primerjava gozdne in vrtne prsti.
Naberite gozdno in vrtno prst.
Stehtajte 100 g prsti (gozdne in vrtne) in ju postavite na radiator ali na sonce. Počakajte dve uri in ponovno stehtajte? Ali se je teža prsti spremenila? Zakaj?
Dobro si oglejte oba vzorca in zapišite razlike med njima.

Gozdna prst Vrtna prst

____________________

____________________

____________________

____________________

____________________

____________________

____________________

____________________

Prst vsebuje različne delce. Uporabite povečevalno steklo in razvrstite posamezne delce v skupine. Kaj ste našli?

Gozdna prst Vrtna prst

____________________

____________________

____________________

____________________

____________________

____________________

Česa je v gozdni prsti največ in česa najmanj?
Česa je v vrtni prsti največ in česa najmanj?

70. Zrak v prsti.
Litrski kozarec do polovice napolnite z vrtno prstjo, drugega z gozdno in tretjega s prstjo za lončnice. Ugotoviti morate, koliko zraka je v vsaki prsti. Pomagajte si z vodo (lonček za 1 dcl). Opišite postopek.
Pol litra gozdne prst vsebuje _____________ zraka.
Pol litra vrtne prsti vsebuje _____________ zraka.
Pol litra prsti za lončnice vsebuje _____________ zraka.

71. Humus v prsti.

usedline_m.jpg (2808 bytes) Koliko humusa (delcev odmrlih rastlin in živali) vsebuje prst? V prvi kozarec stresite en jogurtov lonček vrtne prsti, v drugega en jogurtov lonček gozdne prsti in v tretjega en jogurtov lonček prsti za lončnice. V vsak kozarec prilite dva jogurtova lončka vode, močno zaprite in pretresite. Počakajte 15 minut. Humus je lažji od vode, zato plava in se nabere na gladini. V kateri prsti je humusa največ in v kateri najmanj?

72. Glineni delci v prsti.
Prst poimenujemo glede na to, koliko glinenih delcev vsebuje. Vzemite dve žlici vrtne prsti, jo nekoliko navlažite in poskusite narediti svaljek. Če ste lahko naredili lep svaljek, je prst glinena. Če se je svaljek hitro zdrobil, je prst ilovnata. Če pa ne morete oblikovati svaljka, je prst peščena. Preizkusite še gozdno prst in prst za lončnice, ter zapišite svoje ugotovitve.

73. Zrnatost prsti.
Vzemite dva jogurtova lončka suhe vrtne prsti. Stresite jo v gosto cedilo in presejte na časopisni papir. Presejano prst stresite v prvi kozarec. Prst, ki je ostala v cedilu, presejte še z redkim cedilom. V kozarec stresite najprej presejano prst, nato pa še prst, ki je ostala v cedilu. Z vodoodpornim flomastrom označite posamezne plasti. Ponovite postopek z gozdno prstjo in prstjo za lončnice. Za vsako prst posebej zapišite, katerih delcev je največ in katerih najmanj.
Vrtna prst _________________________________________________________________
Gozdna prst _______________________________________________________________
Prst za lončnice _____________________________________________________________

Primerjajte prsti med seboj in zapišite ugotovitve!

74. Koliko vode lahko zadrži prst?
Najbrž ste že kdaj zalivali sobne rastline. Vsaka lončnica ima podstavek, v katerega odteče odvečna voda. Vendar nekatere prsti vpijejo (zadržijo) več vode kot druge.

V prvo plastenko do označene črte natresite gozdno prst. Nato vanjo zlite pol litra vode in začnite meriti čas. Ko bo prst vpila vso vodo, prenehajte z merjenjem in zapišite čas:____________.
Koliko vode se je nabralo v spodnji plastenki? __________________
Koliko vode je prst zadržala? ________________________________

Postopek ponovite še z vrtno plastjo in humusom.


Vrtna prst

Humus

Čas:

__________________

__________________

Količina vode v spodnji plastenki:

__________________

__________________

Količina vode, ki jo je prst zadržala:

__________________

__________________

Katera prst je zadržala največ vode?

75. Podtalnica.

vodnjak_m.jpg (9835 bytes)
Vodnj_m.jpg (8939 bytes)

  V bližini potoka, jezera ali morja izkopljite nekaj jam (vodnjakov), ki so 1, 2 in 3 m daleč od obale. Globoke naj bodo vsaj toliko, da bodo segale do gladine potoka, jezera ali morja. Kaj opazite čez nekaj časa?

76. Zbiranje izhlapene vode.

zbiranjevode_m.jpg (3564 bytes)
rosenj_m.jpg (11645 bytes)

  Če ob sončnem vremenu pustimo na vlažni travi ležati npr. velik geotrikotnik, bomo čez nekaj časo opazili kapljice kondenzirane vode na njegovi spodnji ploskvi.

  Če vam v puščavi zmanjka vode, skopljite večjo plitvo okroglo luknjo (premera približno 1 m). Na sredini izkopljite manjšo luknjo v katero denete kozarec. Sedaj prekrijte luknjo s polivinilom v obliki obrnjenega stožca z vrhom v kozarcu v katerem se bo ob sončnem (soparnem) dnevu nabrala voda.

77. Električna prevodnost tal (v odvisnosti od vlažnosti)

elektr.25_m.JPG (2107 bytes)
elektr.4_m.JPG (3779 bytes)

  Dve ALUMINIJASTI OŠPIČENI PALICI (1334) pribl. 1 m z luknjo za bananski priklj. - elektrodi s KLADIVOM (2149) zapičite v tla 2 do 3 m narazen. V luknjici vtaknite bananska priključka DALJŠIH VEZNIH ŽIC (2038). V sklenjen električni krog zvežite še NAPETOSTNI IZVIR (1993) - tri zaporedno vezani ploščati bateriji za 4,5 V in ŽARNICO V GRLU ZA ŽARNICE (2145) s čim manjšo upornostjo (za nekaj voltov in nekaj stotin ampera), da bo svetila. Zamenjajte žarnico z AMPERMETROM (2014) in merite tok pri različni globini elektrod, različnih razdaljah elektrod in pri različni vlažnosti tal ("zalivajte" elektrodi z ZALIVALKO (1377). Na tak način lahko naredimo sistem za zalivanje, ki se vključi, ko tok pade pod določeno vrednost in se izključi, ko spet preseže določeno vrednost.

78. Opazovanje Sonca, Lune, planetov in zvezd

MarjetkeZvezdice_m.jpg (13592 bytes)   Zvezdice na nebu so kot rožice na travniku. Vse polno jih je in ne ločimo jih. Šele, ko jih začnemo nabirati in jih poimenujemo, se zavemo vsake posebej. Tudi zvezdic na nebu je vse polno in šele po njihovem opazovanju in poimenovanju se zavemo, da so ves čas na istem mestu iste zvezdice. Res da se zaradi vrtenja Zemlje navidezno vrtijo okrog zvezde Severnice, a medsebojne razdalje ostajajo enake. Posamezne skupine zvezd so pred več tisoč leti poimenovali z imeni ozvezdij.

B. Nušič, odlomek iz avtobiografije:

Ko nam je tako nekoč profesor razlagal mrk, je pred tablo poklical tri dijake. Najprej Živka, najdaljšega med nami, ki so mu poganjali že brki in so mu vsi profesorji svetovali, naj se oženi. Poklical ga je in ga postavil tako, da smo ga lahko vsi videli: "Čeprav si ti, Živko, sicer pravi osel, boš tokrat predstavljal Sonce!" Nato se je obrnil proti razredu: "Dobro pazite! Živkova glava je Sonce in obseva Zemljo in Mesec. Zemlja bo kot običajno Sretenova glava, za Mesec pa bomo vzeli tale drobižek iz druge klopi." Tisti drobižek sem bil jaz. "Takole, vidite, otroci: če Sonce stoji tukajle, kjer je zdaj Živko, Zemlja pa tam, kjer je Sreten in Mesec, kjer je tale drobižek, tedaj pošilja Sonce svoje žarke in obseva Zemljo in Mesec. Je tako?" Vsi smo molčali, ker si nismo mogli predstavljati , kako vse to Živko obseva in s čim. "Toda", je nadaljeval profesor, "Zemlja se na poti okoli Sonca v določenem trenutku znajde med Soncem in Mesecem... Poglejte, takole!" In že je postavil Živka, Sretena in mene v eno črto. "Kot vidite, je glavati Sreten zasenčil tegale drobižka in Živkova svetloba ga ne more obsevati, Mesec pa zato mrkne. Ali razumete?" Učenci mrka niso razumeli, kot nam pove pisatelj v nadaljevanju. Mi pa se potrudimo, zaigrajmo astronomsko gledališče in razmislimo o mrkih, Luninih menah...

79. Astronomsko gledališče

astr.gled.2_m.jpg (2060 bytes)   Za "astronomsko gledališče" naj se trije učenci primerno razporedijo (npr. "Luna" 2m od "Zemlje" in "Sonce" 5 m od "Zemlje"). Za prava razmerja glej N&Tza4&5. Nos na obrazu učenca, ki bo igral Zemljo, naj bo "zemljan", ki gleda proti jugu. Zato bo na njegovi desni zahod in na levi vzhod. Zemlja se enkrat zavrti okrog svoje osi v 24. urah (gledano "od zgoraj" v nasprotni smeri urinih kazalcev). Poleg tega kroži okrog Sonca (gledano "od zgoraj" v nasprotni smeri urinih kazalcev). Za obhod potrebuje eno leto (365 dni). Luna obkroži Zemljo (gledano "od zgoraj" v nasprotni smeri urinih kazalcev) v 28 dneh in pri tem ves čas "gleda" Zemljo (v 28 dneh se zavrti okrog svoje osi, zato na njej dan traja 14 zemeljskih dni in noč prav toliko, ena lunina ura traja torej približno toliko kot en zemeljski dan). Luna ob enem obhodu Zemlje okrog Sonca približno 13-krat obkroži Zemljo. Če "Sonce" sveti (z baterijsko svetilko) na Zemljo, lahko pokažemo kako za "zemljana" vzhaja in zahaja, če se počasi obrača. Če osvetljuje tudi Luno, lahko pokažemo njene mene. Ko je Luna na nasprotni strani kot Sonce je "polna". Polna Luna (ščip) vzhaja približno ob 6h zvečer in zahaja ob 6h zjutraj. Zadnji krajec vzhaja okrog polnoči in zahaja opoldan. Ko je Luna med Soncem in Zemljo jo ne vidimo (mlaj), ker gledamo njen neosvetljeni del, pa še Sonce nam sveti v oči. Prvi krajec vzhaja približno opoldan in zahaja opolnoči. (prvi krajec je na nebu prvi del noči, zadnji krajec pa zadnji del noči).

 

luninmrk_m.jpg (1100 bytes)
odsevlunmrk_m.jpg (1151 bytes)
  Sonce, Zemlja in Luna so v resnici zelo narazen, a včasih se le zgodi, da pride Luna v Zemljino senco. Lunin mrk lahko nastane le ob polni Luni. Na fotografijah je delni lunin mrk 24. maja 2003 zjutraj na Debelem rtiču. Na drugi se lesketa v morju.

 

soncni_mrk2_m.jpg (1985 bytes)
soncnimrk_m.jpg (1566 bytes)
ProjekDelaSonc_m.jpg (4526 bytes)
  80. Sončev mrk lahko nastane le ob mlaju, ko včasih Luna zakrije Sonce. Luna je navidezno enako velika kot Sonce in ga zato povsem prekrije, čeprav je približno 400-krat manjša od Sonca, a je tudi približno 400-krat bližje kot Sonce. Počasi se oddaljuje od Zemlje. Pred miljoni let je bila bliže in Sončev mrk ni bil tako lep kot danes. Čez miljon let pa bo dlje in Luna ne bo več zakrila vsega Sonca in bo viden le še kolobarjast mrk, ki se zgodi včasih tudi sedaj, ko je na eliptični poti dlje od Zemlje.

Lunina senca lahko pokrije le majhen delček zemeljskega površja. (Lunin mrk pa lahko opazujemo s polovice zemeljskega površja.) Sončev mrk nastane do dvakrat letno. Pri nas bo viden spet 3. septembra 2081. Na drugi fotografiji je delni sončev mrk 31. maja 2003 zjutraj na Debelem rtiču (praviloma dva tedna po ali pred delnim luninem mrku, ko je Luna na drugi strani Zemlje). Če se ob delnem sončevem mrku pod drevesom ozrete na tla, boste opazili vse polno "lunc" to so projekcije Sonca podobno kot v Cameri obscuri. Na fotografiji so slike Sonca, proicirane skozi luknjice rolete in skozi teleskop ob delnem sončevem mrku 29. marca 2006. (Več o opazovanju Sonca zgoraj)

Ob slovenski narodni pesmi lahko učencem zastavimo različna vprašanja:

Sonček čez hribček gre Lunca pa za gore,
Zvezdice presvetle se potope...

Ob kateri uri dneva se zgodi omenjeni pojav?
Kakšna je Lunina mena v času, ki ga opisuje pesem?

Pesnik France Prešeren je v Sonetih ljubezni zapisal:

Vrh Sonca sije soncev cela čeda
po nebesa svetlih potih razkropljena;
od Sonca ljubga svojga zapuščena
jih Zemlja celo noč z veseljem gleda.
Ko se zlati oblakov truma bleda,
nazaj pripelje zarja ga rumena,
tak Zemlja je v ljubezni vsa zgubljena,
da vanje ne obrne več pogleda.

Kateri del dneva je pesnik opisoval v prvi in kateri v drugi kitici?
Na kaj je mislil z besedo soncev v prvi kitici?
Kako bi zadnji dve vrstici opisali bolj znanstveno (bolj astronomsko)?

libija_m.jpg (6915 bytes)   Kakšna je Lunina mena na Libijski zastavi?
  Ali je kaj, z naravoslovnega stališča, na zastavi Libije narisano narobe?

 

LuninSrp_m.jpg (2015 bytes)
Luna1_m.jpg (1436 bytes)
vzhodlune_m.jpg (2947 bytes)
Luna3_m.jpg (3378 bytes)
luna_09_06_m.jpg (3765 bytes)
  Na prvi fotografiji je "mlada Luna" - srp, ki je navidezno blizu Sonca osvetljena "od spodaj" torej je Sonce že zašlo. Na drugi fotografiji je prvi krajec Lune osvetljen "od zgoraj" torej je Sonce še visoko na nebu. Na tretji fotografiji polna Luna vzhaja, ko Sonce, ki ji je nasproti, zahaja, na zadnji pa skoraj polna Luna fotografirana skozi teleskop. Pri še večji povečavi vidimo na levi strani fotografije Lune njen rob, na desni pa mejo med dnevom in nočjo na Luni. Luna je ves čas obrnjena z isto stranjo proti Zemlji in drugo stran Lune z Zemlje sploh ne moremo videti.

  Luna kroži okrog Zemlje po približno isti ekliptiki kot Sonce in torej vzhaja in zahaja približno tam kot Sonce. Navidezno "potuje" po nebu skozi ozvezdja živalskega kroga. Za razliko od Sonca, ki je v enem od dvanajstih ozvezdij ves mesec, je Luna le približno 1/12 meseca (dva do tri dni). Ker Luna kaže ves čas isto stran proti Zemlji, se zavrti v mesecu dni, koikor časa potrebuje, da obkroži Zemljo in zato traja "dan" na Luni en mesec ali 28 zemeljskih dni. Zato ker kaže Luna ves čas isto stran Zemlji, bi Zemljo z Lune videli ves čas na istem mestu neba in bi videli kako se vrti okoli svoje osi.

 

sonce_v2_m.jpg (3199 bytes)   81. Tudi to, v katerem horoskopskem znamenju smo se rodili, lahko učencem razložimo z astronomskim gledališčem. Okrog igralcev Sonca in Zemlje naj preostali učenci naredijo krog približno 10 m od Sonca. Razporedijo naj se po datumih rojstnega dne prav tako v smeri nasprotni gibanju urinih kazalcev. Lahko se zberejo v skupine po horoskopskih znamenjih. En obhod Zemlje okrog Sonca so že Babilonci razdelili na 12 delov po 30° (približno 1° za en dan). Pri tem pa jih moramo opozoriti, da astrologi od takrat že 5000 let niso pogledali položaja Sonca in ozvezdij Zodiakalnega (živalskega) kroga pred katerimi se navidezno giblje (tudi Luna in ostali planeti se gibljejo po ekliptiki pred posameznimi ozvezdji živalskega kroga). Danes je tako Sonce v ozvezdju po horoskopu v resnici en mesec kasneje in čez 5000 let dva meseca kasneje.  
  Na sosednji sliki je prikazan premik Sonca iz ozvezdja Streleca v ozvezdje Kozoroga konec januarja in ne koncem decembra kot trdijo astrologi. Sonce je seveda pri miru. Ko je Sonce npr. v ozvezdju Bika, tega ozvezdja seveda ne vidimo, saj je pred njim Sonce. Takrat (maja - junija) po zahodu Sonca vidimo na zahodu kako zahaja ozvezdje Dvojčka na vzhodu pa vzhaja ozvezdje Strelca, na jugu najvišje na nebu pa je ozvezdje Device, opolnoči pa je na jugu najvišje na nebu ozvezdje "nasproti" Bika, to je ozvezdje Škorpijona.
Sonce je v ozvezdju od - do po horoskopu
Kozorog (Capricornus) (zemlja) 20. I. - 16. II.        (27 dni) 22. XII. - 19. I.
Vodnar (Aquarius)   h   (zrak) 17. II. - 12. III.     (23 dni) 20. I. - 19. II.
Ribi (Pisces)               i  (voda) 13. III. - 19. IV.    (37dni) 20. II. - 20. III.
Oven (Aries)             ^  (ogenj) 20. IV. - 13. V.      (24 dni) 21. III. - 20. IV.
Bik (Taurus)              _  (zemlja) 14. V. - 20. VI.       (37 dni) 21. IV - 20. V.
Dvojčka (Gemini)         `   (zrak) 21. VI. - 21. VII.    (30 dni) 21. V. - 21. VI.
Rak (Cancer)           a  (voda) 22. VII. - 11. VIII. (20 dni) 22. VI. - 22. VII.
Lev (Leo)                 b  (ogenj) 12. VIII. - 17. IX.   (36 dni) 23. VII. - 22. VIII.
Devica (Virgo)          c  (zemlja) 18. IX. - 31. X.       (43 dni) 23. VIII. - 22. IX.
Tehtnica (Libra)        d  (zrak) 1. XI. - 22. XI.      (22 dni) 23. IX. - 23. X.
Škorpijon (Scorpius)    (voda) 23. XI. - 30. XI.    (7 dni) 24. X. - 21. XI.
Kačjenosec 1. XII. - 18. XII.     (17 dni) /
Strelec (Sagittarius)      f   (ogenj) 19. XII. - 19. I.      (31 dni) 22. XI. - 21. XII.

 

mrak_m.jpg (5107 bytes)   "Naše nebo" je knjižica, ki jo vsako leto izda Oddelek za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko, Astronomsko - geofizikalni observatorij in založi Društvo matematikov, fizikov in astronomov. Včasih rečemo knjižici s podatki o sončevem vzhodu in zahodu za vsak dan, Luni in podatki o planetih "efemeride". Na spodnji sliki je shematično narisano kdaj je vzšlo in zašlo Sonce, Luna in planeti v letu 1996. Po sončevem zahodu se ne stemni takoj, temveč traja mrak skoraj 2 uri, podobno nastopi zora skoraj dve uri pred sončevim vzhodom

 

nordkap_m.jpg (3954 bytes)
  82. V spodnji tabeli so navedeni časi vzhoda in zahoda Sonca v Ljubljani, če bi bilo obzorje vodoravno, brez hribov ter dolžina dneva za štiri značilne dni v letu 2003 (najkrajši dan traja približno 8 ur, ob enakonočju 12 in najdaljši dan približno16 ur). Na fotografiji levo je Sonce fotografirano vsako uro od 18:00 zvečer do 6:00 zjutraj poleti severno od povratnika (tečajnika) na 66°severne zemeljepisne širine, ko sploh ne zaide (polnočno Sonce na severu Skandinavskega polotoka - Nordkapp).
datum čas vzhoda čas zahoda Sonce nad obzorjem
21. III. 6h  4' 18h 15' 12h  11'
21. VI. 4h 11' 19h 57' 1546'
23. IX. 5h  50' 17h  59' 12h  9'
21. XII. 7h  41' 16h  19' 8h  38'

 

zvezdna_karta5_m.JPG (2305 bytes)   83. VRTLJIVA ZVEZDNA KARTA (1084) nam v svetlejšem ovalnem delu pokaže, kje in katere zvezde vidimo na nebu iz naših krajev na 45° severne zemljepisne širine ob določeni uri na zgornjem prozornem delu in določenem datumu na osnovni karti, ki ju na robu prekrijemo.

 

velikivoz_m.jpg (2927 bytes)
velikivozgib_m.jpg (2840 bytes)
  Na nebu se navadno orientiramo po najbolj značilnem ozvezdju Velikega voza, ki je del Velikega medveda, ki je ponoči ob jasnem vremenu pri nas vedno vidno (večina ostalih zvezd vzhaja in zahaja in niso vedno vidne). Na prvi fotografiji je na desni strani. Razdaljo med "zadnjima kolesoma" (desno zgoraj) 5 krat podaljšamo (vodoravno proti levi) in zagledamo zvezdo Severnico v ozvezdju Malega voza ali Malega medveda, ki je edina zvezda, ki se ne premika (skoznjo gre zemeljska os) in ni najsvetlejša. Vse ostale zvezde zaradi vrtenja Zemlje navidezno krožijo okrog nje, kar lepo vidimo na drugi fotografiji, kjer se ozvezdje Velikega voza na desni strani premika navzgor, zvezda Severnica v ozvezdju Malega voza na levi pa miruje (fotografiranje je trajalo približno 1/4 ure). Za to, da pride ozvezdje Velikega voza (in vse ostale zvezde) okrog zvezde Severnice, potrebuje 24 ur, torej 15° v 1 uri.
  Podobno, kot se os vrtavke počasi vrti, se tudi Zemeljska os zaradi precesije počasi vrti po obodu stožca z vrhom v Zemlji. Tako bo čez 13.000 let zemljina os namesto v zvezdo "severnico" v Malem vozu usmerjena v zvezdo Lira v ozvezdju Vege in čez 26.000 let spet v "polarnico" v Malem vozu.

 

vekovaura_m.jpg (3227 bytes)    ZVEZDNA URA nam kaže čas navideznega vrtenja zvezd okrog Severnice v 24 urah.

 

deznik_z_zvezdami10_m.JPG (4461 bytes)   Z DEŽNIKOM Z NARISANIM ZVEZDNIM NEBOM (1205) lahko ponazorimo navidezno vrtenje zvezd okrog zvezde Severnice (ročaja) v nasprotni smeri vrtenja urnih kazalcev.

 

zvezdnonebo-m.jpg (3440 bytes)
ozvezdja_m.jpg (5802 bytes)
  85. Igra ZVEZDNO NEBO (31) omogoča sestavljanje ozvezdij na plošči z luknjicami z belimi svetlečimi čepki štirih velikosti, ki predstavljajo zvezde in vmesnimi, povezovalnimi nesvetlečimi malimi modrimi čepki s katerimi lahko sestavite domišljijski lik ozvezdij. Bojan Kambič je za Laser plus prevedel in priredil tudi Zvezdni priročnik in zvezdne karte dr. Andreae Quercetti.

86. Mase in polmeri nebesnih teles našega sončevega sistema v primerjavi z Zemljo, težni pospeški na njihovih površjih, obhodna doba in oddaljenost od Sonca:

OBJEKT MASA m/mz POLMER r/rz TEŽNI POSPEŠEK
m/s2
VRTILNA DOBA
zemeljskih
OBHODNA DOBA
zemeljskih
POLMER TIRA
astronomskih enot
Sonce 330.000 110 274 25 dni    
Merkur 0,06 0,38 2,5 60 dni 88 dni 0,39 a.e.
Venera 0,82 0,94 8,8 244 dni 225 dni 0,72 a.e.
Zemlja 6.1024 kg 6370 km 9,8 1 dan 365 dni 1  a.e.
Luna 0,012 0,273 1,6 29 dni 29 dni 384 400 km
Mars 0,11 0,53 2,0 24h 37m 1,88 let 1,52 a.e.
Jupiter 318 11 26 9h 50m 11,86 let 5,20 a.e.
Saturn 95 9 11 10h 14m 29,46 let 9,54 a.e.
Uran 14,6 3,7 9,4 17h 49m 84 let 19,18 a.e.
Neptun 17,2 3,4 9,8 16h 165 let 30,00 a.e.
Pluton 0,01 0,5   153h 248 let 39,48 a.e.

a.e. je astronomska enota, to je razdalja med Soncem in Zemljo, ki znaša 150.000.000 km, za katero potrebuje svetloba 8,5 minut. (Od Lune do Zemlje potuje svetloba 1,5 sekunde). Luna kroži okrog Zemlje s hitrostjo približno 1 km/s (2·3,14·384000km:(29·86400)s), Zemlja pa okrog Sonca pribl. 30 km/s (2·3,14·150000000km:365dni).
Glej tudi opazovanje Lune v domačih nalogah.

Ker so odkrili kar nekaj nebesnih teles v našem Sončevem sistemu, ki so relativno veliki, so pred kratkim določili merila in kriterije za opredelitev planeta. Ker Pluton ne izpolnjuje teh kriterijev, uradno ni več planet, temveč planetoid, podobno kot Ceres v pasu asteroidov med Marsom in Jupitrom in Sedna v Kuiperjevem pasu za Plutonom.

10.planet_m.jpg (7827 bytes)

Meteorji so majhni delci, ki priletijo v zemljino atmosfero in v njej zgorijo (utrinki). Večjim meteorjem pravimo bolidi, če pa priletijo na Zemljino površje pa Meteoriti. Zlasti znan je "dež perzeidov" ko Zemlja vsako leto med 10. avgustom (god sv. Lovrenca zato jih imenujemo tudi "solze svetega Lovrenca") in 13. 8. prečka tirnico kometa Swift - Tuttle, ki je polna njegovih ostankov - prašnih delcev, ki prihajajo v našo atmosfero navidezno iz smeri ozvezdja Perzej kot meteorski dež (tudi več kot 100 utrinkov na uro).

Kometi so nekaj km velike ledene kepe, ki krožijo okrog Sonca po zelo sploščenih elipsah in so vidni le vsakih 50 do 200 let, ko pridejo v bližino Sonca in začnejo iz njega izparevati plini, ki se kot njegov rep svetijo v sončevi svetlobi. Najbolj znan je Halleyev komet, leta 1997 pa smo lahko opazovali komet Hale-Bopp (imena imajo po odkriteljih).

Nam najbližja zvezda je Alfa Kentavra (Rigil) v ozvezdju Kentaver, ki je 4,4 svetlobna leta daleč, to pomeni, da svetloba potrebuje 4,4 leta, da pride od nje do nas. (V enem letu prepotuje svetloba skoraj 10.000 milijard kilometrov.) Vidna je z južne poloble in je četrta najsvetlejša zvezda na nebu. (Najsvetlejši je Sirij v ozvezdju Velikega psa in je 8,6 sv. let daleč, nato Kanop v ozvezdju Gredelj, ki je 313 sv. let daleč in Arktur v ozvezdju Volarja, ki je 37 sv. let daleč).

Naša galaksija - Rimska ali Mlečna cesta (Gala je po grško mleko) je diskaste oblike in ima premer približno 100.000 svetlobnih let, ter je na sredini, če gledamo proti ozvezdju Strelca in Škorpijona, debela približno 10.000 sv. let in ima približno 200 milijard zvezd. Naša galaksija se počasi vrti in naše Sonce, ki je približno 25.000 svetlobnih let daleč od središča potrebuje približno 210 milijonov let za en obhod s hitrostjo približno 100 km/s.