EKSPERIMENTALNE NALOGE Z DRŽAVNIH TEKMOVANJ IZ FIZIKE ZA OSNOVNOŠOLCE ZA ZLATO STEFANOVO PRIZNANJE.

Vsako leto na večini osnovnih šol organizirajo tekmovanja iz fizike. Najboljši učenci se udeležijo regijskih tekmovanj in po 20 do 25 najboljših iz 8. in 9. razreda (130 do 160 učencev iz vsakega razreda) se udeleži državnega tekmovanja, in sicer približno polovica na Mariborski in druga polovica na Ljubljanski Pedagoški fakulteti. Od leta 2011 tudi na Primorskem. Navedenih je 52 eksperimentalnih nalog, s tekmovanj na naši fakulteti od leta 1996 dalje, z več kot 100  fotografijami, ki jih lahko povečate, če kliknete nanje (Hyperlink).
Polovica tekmovalcev rešuje teoretične naloge (90 minut), druga polovica pa 2 eksperimentalni nalogi. Polovica od teh prvo, druga polovica pa drugo eksperimentalno nalogo. Po 40 minutah se zamenjajo udeleženci, ki rešujejo eksperimentalne naloge, po 90 minutah pa s tistimi, ki rešujejo teoretične naloge. (Skupaj rešujejo naloge 170 minut)
Splošna navodila za reševanje nalog:
Vsako nalogo rešuj na svoj list za odgovore! Jasno označi odgovore na posamezna vprašanja iz nalog! Pri vsaki nalogi mora biti razvidno, kako si prišel do rešitve! Piši čitljivo in urejeno! Na vsak oddan list napiši svojo šifro!

teorija_m.jpg (7562 bytes)

8.4.2017

8.razred:






C - eksperimentalna naloga: SESTAVA KOVANCA IN ZLITINE
Pri poskusu bdoločil masna deleža dveh zlitin v kovancu za 2 evra in delež cinka vmedenini.
Pripomočki
20 kovancev za 2 evra, 30 cm merilo,merilni valj, čaša z vodo, kapalka, papirnate brisače, tehtnica z natančnostjo 1 g
Upoštevaj, da pri eksperimentalnih nalogah ocenjujemo tudi natančnost izvedbe poskusa in meritev. Pri tem poskusu je zelo pomembno, da meritve izvedeš natančno.
Za reševanje te naloge imaš na voljo 80 minut.

Kovanci za 2 evra so narejeni iz dveh zlitin: v sredini je medenina (med), zlitina bakra (Cu), cinka (Zn) in niklja (Ni) zlate barve, ki jo obkroža kolobar srebrne barve iz zlitine bakra in niklja (CuNi). Pri poskusu boš določil masna dela obeh zlitin v kovancu ter vmedenini določil delež cinka.
Ko bak
ru dodajo nikelj ali cink v takih deležih, kot so v zlitinah za kovance, posamezni atomi niklja ini ali cinka v kovinskem kristalu zamenjajo posamezne atome bakra.
(a) Izmeri maso kovanca tri v gramih na desetinko grama natančno.
Izmeri premer in debelino kovanca v milimetrih na desetinko milimetra natančno.

      (b) Prostornina valja je produkt med ploščino osnovne ploskve (kroga) S in višino h,
       Vn = S . h.

Ploščino kroga s polmerom R podaja obrazec
S=3,14·R2.  
Predpostavi, da je kovanec valj, in izračunaj njegovo prostornino V1 v cm3 na stotinko cm3 natančno.
Izračunaj povprečno gostoto kovance
v g v g/cm3 na eno decimalno mesto natančno.
(c) Prostornino kovancev lahko tudi neposredno izmeriš. V merilni valj odmeri 10 ml vode in vanj previdno, da voda ne pljuska iz merilnega valja, spusti vse (suhel) kovance, ki jih imaš. Izmeri prostornino 20 kovancev na 0,5 cm" natančno.
Kolikšna je izmerjena prostornina enega kovanca V2 v cm3?
Izračunaj povprečno gostoto kovancev g2 v g/cm3 na eno decimalno mesto natančno.
(d) Primerjaj izmerjeni povprečni gostoti g1 in g2: katera je natančnejša? Na kratko utemelji.
(e) Kovanec je iz dveh zlitin. V sredini je manjši valj iz medenine, zunanji kolobar pa je iz zlitine CuNi. Ugotovi, kolikšno je razmerje med prostorninama Vm in VCuNi medenine in zlitine CuNi v kovancu za 2 evra. Kolikšni sta prostornini Vm in VCuNi?
 (f) Upoštevaj, da lahko gostoto gAB zlitine kovin A in B določiš z izrazom gAB = nA gA + nB gB ,kjer sta gA in gB gostoti kovin A in B, nA in nB pa sta masna deleža teh dveh kovin v zlitini. Masni del n pove, kolikšen del skupne mase zlitine m predstavlja masa posamezne kovine, na primernA = mA/m
Gostoto bakra poi
šči na listu s formulami. Gostota niklja je 8908 kg/m3. V zlitini CuNi sta masna deleža bakra in niklja 75% (baker) in 25% (nikelj). Kolikšna je gostota zlitine
CuNi g
CuNi v kovancu v enotah g/cm3?
Kolikšni sta masi mm in mCuNi medenine in zlitine CuNi v kovancu?
Kolik
šna je gostota medenine gm v kovancu za 2 evra?
(g) V nadaljevanju se dogovorimo, da imenujemo
medenina vsako zlitino bakra in cinka, ne glede na to, katere kovine je v zlitini več, in ne glede na to, ali ima še primesi drugih kovin (v našem primeru niklja). Medenine se med seboj razlikujejo po tem, koliko je v njih cinka. Masni delež nZn pove, kolikšen del skupne mase zlitine mm (medenine) predstavlja masa cinka mzn
        nZn mzn / mm
Kolikšen je največji in kolikšen je najmanj
ši možni masni delež nzn?
Narišemo lahko graf, ki kaže, kako se gostota medenine gm spreminja z nzn .Gostota cinka je 7140 kg/m3. Upoštevaj, da so gostote zlitine CuNi, bakra in niklja skoraj enake.

I
I\
I  \
I    \
I      \
I        \
I          \
I            \
I              \
I                \
I                  \
I                    \
I                      \
I______________________

Opremi graf na sliki s količinama, z enotama in s skalama
.
Iz grafa in rezultatov pri prejšnjih vprašanjih ugotovi, kolikšen je masni delež cinka nZn v medenini, ki je v notranjem delu kovanca za 2 evra. Če iz svojih meritev ne moreš sklepati o nZn to utemelji.

9.r.






C - eksperimentalna naloga: KARAKTERISTIKA IN MOČ ŽARNIC
Pri ra
zličnih vez avah žarnic izmeri napetosti na žarnicah in tokove skoznje ter izračuna] upor
žarnice in moč, ki jo prejema.
Pripomočki

3 enake žarnice, podstavek za 3 žarnice, nova 4,5 V baterija, digitalni multimeter, vezne žice s krokodilčki
Upo
števaj, da pri eksperimentalnih nalogah ocenjujemo tudi natančnost izvedbe poskusa in meritev.
Če multimeter v krog vežeš narobe, lahko v njem pregori varovalka. Varovalko bomo
zamenjali, a v času menjave boš brez multimetra. Če je po končanem eksperimentalnem delu tekmovanja v multimetru, ki ga uporabljaš, pregorela varovalka, ti od naloge odštejemo 3 točke. Če je po končanem eksperimentalnem delu tvoja baterija izrabljena, ti od naloge odštejemo 5 točk. Da se ti to ne zgodi, izključi baterijo iz vezja, ko ne meriš.
Za reševanje te naloge imaš na voljo 80 minut.
Pri poskusu vežeš enake žarnice v električni krog na različne načine, meriš tokove skozi žarnice in baterijo ter napetosti na žarnicah in bateriji. Iz izmerjenih količin izračunaš upor žarnice, moči, ki jih prejemajo žarnice, ter moč, ki jo daje baterija.
(a) V prvem delu poskusa lahko uporabiš 3 žarnice, ki jih vežeš v krog na različne načine.
Izmeri napetost U na eni žarnici in tok 1, ki teče skoznjo.

Meritev opravi pri petih (od 0 različnih) vrednostih napetosti U na žarnici. Vrednosti napetosti U se morajo med seboj razlikovati za vsaj 0,3 V. Izmerjene in izračunane vrednosti zapiši v tabelo. Za vsako meritev nariši shemo vezja in označi žarnico, na kateri meriš, z zaporedno oznako meritve, od Ž1 do Ž5.

 meritev
  U[V]
  I[mA]
  Rž[ohm]
  Pž[W]
Ž1




Ž2



Ž3



Ž4



Ž5



(b) Za vsako meritev izračunaj upor žarnice RŽ, ki je določen kot razmerje  

                        RŽ = U/I

Enota za upor R je ohm = V/A. Izračunane vrednosti vpiši v 3. stolpec tabele pri (a).

  (c) Električna moč P, ki jo posamezni element v električnem krogu prejema ali daje, je zmnožek napetosti na tem elementu in toka skozenj,

P= U·I.

Enota za moč je vat (angl. watt), z oznako W = V . A, tisočina vata je milivat, m W. Za vsako meritev izračunaj moč Pž, ki jo prejema žarnica, ter rezultat vpiši v 5. stolpec tabele pri (a).

(d) Uporabi vrednosti izmerjene pri (a), dodaj še točko pri U = O ter v koordinatni sistem nariši graf, ki kaže, kako sta med seboj povezana napetost na žarnici U in tok I skoznjo. Graf imenujemo karakteristika žarnice.

(e) Uporabi vrednosti, izračunane pri (a), in v koordinatni sistem nariši graf, ki kaže, kako je upor žarnice R0 odvisen od napetosti na žarnici.

(f) Na navoju žarnice sta zapisana podatka o nazivni napetosti U'; in nazivnem toku In, ki pri Un teče skozi žarnico. Izračunaj nazivno moč Pn žarnice.

(g) Uporabi vrednosti, izračunane pri (a), dodaj še točki pri U = O in Un ter v koordinatni sistem nariši graf, ki kaže, kako se s tokom 1, ki teče skozi žarnico, spreminja moč P 0, ki jo prejema žarnica.


(h) Skiciraj shemo vezave s 3 žarnicami, pri kateri se baterija najpočasneje izprazni. Žarnice na shemi označi z Ž1, Ž2 in Ž3. Žarnice poveži po shemi in izmeri tokove skozi posamezne žarnice ter napetosti na posameznih žarnicah in bateriji ter izračunaj moči baterije in žarnic. Izmerjene in izračunane vrednosti zapiši v tabelo.

element

Ul [V]

Il [mA]

P[mW]

Ž1

 

 

 

Ž2

 

 

 

Ž3

 

 

 

baterija

 

 

 

(i) Skiciraj shemo vezave z 2 žarnicama, pri kateri se baterija najhitreje izprazni. Žarnici na shemi označi z Ž1 in Ž2. Žarnici poveži po shemi in izmeri to kova skozi posamezni žarnici ter napetosti na posameznih žarnicah in bateriji ter izračunaj moči baterije in žarnic. Izmerjene in izračunane vrednosti zapiši v tabelo.

element

Ul [V]

t, [mA]

P[mW]

Ž1

 

 

 

Ž2

 

 

 

baterija

 

 

 

(j) V nekem vezju je nekaj enakih žarnic in baterija. Primerjaj skupno moč vseh žarnic z močjo baterije. Pomagaj si s svojimi že opravljenimi meritvami. Zapiši ugotovitev.

(k) Pri poskusu si uporabljal same enake žarnice. Kako bi se rezultati meritev napetosti in tokov ter računov moči razlikovali (ali pa ne) od teh, ki si jih dobil, če bi uporabljal žarnice, ki se med seboj razlikujejo? Napiši 3 domneve, ki bi jih s poskusi tudi potrdil.

(I)

(II)

(III)
9.4.2016
8. razred


C - eksperimentalna naloga:  UPOGIB
S poskusom razišči upogibno deformacijo ravnila.
Pripomočki:
 2 plastični ravnili dolžine 40 cm, spona ali prižema z leseno deščico, komplet uteži, posodica za uteži na vrvici in zobotrebec, milimetrski papir, pritrjen na leseno palico, lepilni trak, flomaster
Pri poskusu meriš, koliko se ravnilo upogne, če na njegovo krajišče obesiš uteži z različnimi masami. Razišči, kako je upogib odvisen od mase uteži, dolžine in debeline ravnila. Vse meritve beleži na isti papir z milimetrsko mrežo, zato vsak niz meritev jasno označi (obkroži, na primer).
(a) Prižema drži ob robu mize leseno deščico. Med deščico in mizo vstavi ravnilo tako, da je zaznamek 20 cm točno ob robu mize, lesena deščica in prižema naj držita ravnilo pri tem zaznamku. čez rob mize sega (malo več kot) 20 cm prostega ravnila.
 
Pri zaznamku 0 cm je v ravnilu luknjica. Skozi luknjico potisni zanko iz vrvice, na kateri visi posodica za uteži. Zanko zagozdi z zobotrebcem. Tako na ravnilo pritrdiš posodico za uteži. Zraven ravnila na primerno mesto (blizu ravnila) namesti še leseno palico, na kateri visi milimetrski papir, na katerega boš s flomastrom beležil svoje meritve.
Na milimetrski papir za vsak niz meritev najprej označi ničelno lego krajišča ravnila, ko v posodici ni uteži. Potem dodajaj uteži s skupno maso m (zapisano v tabeli) in na milimetrskem papirju označuj lego obremenjenega krajišča ravnila v odvisnosti od m.
Ko opraviš vse meritve, snemi milimetrski papir s palice in z njega izmeri odmik krajišča ravnila od ničelne lege y. Izmerjene odmike vpiši v razpredelnico.
Meritve ponovi še pri dolžinah prostega ravnila 10 cm in 30 cm in rezultate vpiši v razpredelnico. Največja masa uteži, ki jo v posameznem primeru obesiš na ravnilo, je že zapisana v ustrezni tabeli.
 
(b) V isti koordinatni sistem nariši tri grafe, ki kažejo, kako je odmik krajišča ravnila od ničelne lege odvisen od sile, ki deluje na krajišče ravnila, za različne dolžine ravnila (za primere (A), (B) in (C)). Grafe jasno označi.
 






















































































































































































































































































































































































































Po točkah (na kratko, a natančno) zapiši štiri opažanja oz. ugotovitve o upogibanju enega ravnila.
(I)
(II)
(III)
(IV)

(d) Ponovi meritve še z dvema ravniloma, ki ju položiš natančno enega na drugega, pri dolžini prostih delov ravnil 30 cm. Vrvico posodice za uteži zagozdi skozi luknjici v obeh  ravnilih. Meritve vpiši v stolpec  (D).
 
(e) V zadnjem primeru pred merjenjem ravnil z lepilnim trakom tesno in dobro zlepi na obeh robovih po celotni dolžini. Dolžina prostih delov ravnil naj bo 30 cm. Meritve vpiši v stolpec (E)
(f) V isti koordinatni sistem nariši tri grafe, ki kažejo, kako je odmik krajišča ravnila od ničelne lege odvisen od sile, ki deluje na krajišče ravnila, za dolžino ravnila l = 30 cm za eno ravnilo (primer C), dve ravnili položeni eno na drugo  (primer D) in dve ravnili položeni eno na drugo in zleplenji po robovih (primer E).
 






















































































































































































































































































































































































































(g) Po točkah (na kratko, a natančno) zapiši tri opažanja oz. ugotovitve o upogibanju, ki se nanašajo na  30 cm dolga ravnila.

(I)
(II)
(III)
9. razred


C - eksperimentalna naloga: POKOVKA NA MIKROTEHTNICI
Umeri mikrotehinico in z njo izmeri maso koruznega zrna preden postane pokovka in potem.
Pripomočki - stojalo za mikrotehtnico z zaslonom in listom papirja A4 - dve dolgi slamici in šivanka - 2 sponki za papir - košček aluminijaste folije - plastelin ali trajnoelastični kit - 80-gramski papir, veliki karo - zrna koruze - posodica čajne svečke s povoščenim papirjem in zobotrebec za obračanje zrna - kurišče s stojalom za posodico in svečo ter vžigalice - škarje - flomaster - ravnilo, geotrikotnik
Pri poskusu najprej uravnovesiš in umeriš rnikrotehtnico. Z njo stehtaš zmo koruze, preden in potem ko ga nad svečo spečeš v pokovko. Pazi, da posameznih
zrn koruze ne zamešaš med seboj. Med pripomočki imaš več zrn, da lahko poskus ponoviš, če se uporabljeno zmo ne razpoči. Na koncu raziščeš, od česa je
odvisna občutljivost mikrotehtnice.
Priprava mikrotehtnice je zelo pomembna za meritve v nadaljevanju. Uravnovesi enakoročno mikrotehtnico. Z dvema papirnima sponkama obesi na krajišče
prvega kraka tehtnice majhno in lahko posodico, ki jo oblikuj iz aluminijaste folije. Na krajišče drugega kraka tehtnice pritrdi košček plastelina, da bo tehtnica v
vodoravni ravnovesni legi.
Da boš lahko meril maso koruznega zrna, mora biti tehtnica ravno prav občutljiva.
Ko v posodico iz aluminijaste folije položiš eno zrno koruze, naj se kraka tehtnice odklonita od ravnovesne lege za kot ß med približno 20° in 25°.
(a) Kako si in kako bi še lahko postopal pri uravnovešanju tehtnice? Navedi dva postopka.
(i)
(ii)
Ko tehtnico primerno uravnovesiš, je do naloge (h) ne spreminjaj več, da bodo tvoje meritve uporabne.

(b) Kot uteži boš uporabljal kvadratke s ploščino 1 cm", ki jih izrežeš iz papirja. Masa 1 m2 papirja je 80 g. V tabelo dopiši maseuteži. N pomeni število kvadratkov.


N·1 cm'

m[

]

1

 

 

5

 

 

10

 

 

25

 

 


(c) Tehtnica naj bo v vodoravni ravnovesni legi. V posodico iz aluminijaste folije položi koruzno zrno. Na papirju na zaslonu s flomastrom označi lego, vkateri je krajišče odklonjenega kraka tehtnice.
Zrno vzemi s tehtnice in ga prestavi v posodico čajne svečke. Na tehtnico zdaj položi toliko uteži, da bosta kraka enako odklonjena kot prej, ko si tehtal
zrno. Zapiši maso zrna.
Masa koruznega zrna je _____________

(d) Stehtano koruzno zrno položi v posodico čajne svečke, ki je nad svečo. Svečo prižgi, koruzno zrno pa z zobotrebcem obračaj, da se ne prilepi na podlago in
zažge. Ko se zrno razpoči, svečo ugasni. Zrno vzemi iz posodice in počakaj, da se malo ohladi. Potem ga z rnikrotehtnico ponovno stehtaj.
Masa razpočenega koruznega zrna je ____________

(e) Upoštevaj, da zrna koruze vsebujejo določen delež vode, ter na kratko zapiši, zakaj se zrno nad svečo razpoči in kaj lahko poveš o vodi v zrnu.

(f) Na tehtnico polagaj različne uteži in na zaslonu s flomastrom vsakič označi lego krajišča obremenjenega kraka tehtnice. Papir snemi z zaslona in na njem izmeri kot et, za katerega se tehtnica odkloni od ravnovesne lege, v odvisnosti od mase m uteži. Meritve zapiši v razpredelnico.

 

m[       ] ß[ °]
















11. april 2015
8. razred
C - eksperimentalna naloga: OMOČENJE
S poskusom razišči, kako hitro voda leze po papirnati brisači.
Pripomočki 2,5 cm široki trakovi, izrezani iz papirnate brisače, štoparica, ravnilo, lonček z vodo, stojalo, trajnoelastični kit, brisače za brisanje mize
Pri eksperimentalnih nalogah ocenjujemo tudi natančnost izvedbe poskusa in meritev. Papirnatih trakov imaš več, da lahko meritev ponoviš, če je treba. Če ti trakov zmanjka, prosi nadzornika za dodaten trak.
Za reševanje te naloge imaš na voljo 80 minut.
Pri poskusu meriš, kako voda omoči trak, izrezan iz papirnate brisače. Eno krajišče traku potopiš v kozarec z vodo in potem meriš razdaljo, do katere prileze voda v določenem času. Z meritvijo začni takoj, ko krajišče traku potopiš v vodo.
 (a) V kozarec, ki je pritrjen ob rob mize, nalij vodo. Na mizo položi papirnat trak tako, da boš lahko ob začetku meritve v kozarec namestil eno krajišče papirnatega traku. Merilo postavi vzporedno s trakom. Zaznamek 0 cm na merilu naj bo ob robu mize, ob delu traku, ki je pri kozarcu.
Meri kako se dolžina omočenega dela traku spreminja s časom. Trenutek t = 0 naj bo tedaj, ko voda po traku prileze do zaznamka 0 cm. Priporočamo, da izmerke najprej zapišeš na pomožni list in jih šele nato vpišeš v razpredelnico v stolpec tvodoravno. (3 t)
 (b) Meritve opravi še s trakom, ki ga obesiš na stojalo, njegovo spodnje krajišče pa potopiš v kozarec z vodo. Ob papirnat trak s kitom na stojalo pritrdi tudi merilo. Izmerke vpiši v isto razpredelnico, v stolpec tnavpično. (3 t)
 (c) Izračunaj povprečno hitrost vode v obeh primerih na celotni poti. (2 t)
 vvodoravna= ____________                        vnavpična= _______________
 (d) Izračunaj hitrost, s katero se po traku giblje voda na 1. cm poti oziroma na 10. cm poti v posameznem primeru. (4 t)
 vvodoravna1. cm = ______________            vvodoravna10. cm = ______________
 
vnavpična1. cm = _______________            vnavpična10. cm = _______________
 (e) V isti koordinatni sistem nariši grafa, ki kažeta, kako se pot, ki jo voda opravi, ko leze po traku, spreminja s časom v obeh primerih. S sklenjeno črto nariši graf za trak, ki leži vodoravno na mizi in s črtkano črto za trak, ki je obešen na stojalo. (5 t)
 






























































































































































































































































































































































































































































































































 (f) Navedi vsaj dve okoliščini, ki vplivata na to, da pojav v obeh primerih ne poteka povsem enako. (2 t)
 I
 II
 (g) Navedi vsaj tri okoliščine, ki bi lahko vplivale na potek pojava, a v našem primeru na oba vplivajo enako. (3 t)
 I
 II
 III
 (h) Predpostavi, da vode v kozarčku ne zmanjka (ker jo dolivaš). Se lezenje vode po traku, ki je lahko poljubno dolg (in enkrat visi, drugič pa leži), lahko kdaj ustavi? Pojasni svoj odgovor za vsakega od obeh primerov. (4 t)

9. razred
C - eksperimentalna naloga: GALVANSKI ČLEN
Izmeri napetosti galvanskih členov, razišči, kako je napetost člena odvisna od parametrov člena, poišči pravila za seštevanje napetosti členov in ugotovi, katere barve svetlobo oddaja tvoja LEDioda.

 Pripomočki: različne elektrode, po 3 (Cu, Zn, Fe), 4 vezne žice, 3 plastične posodice, 8 krokodilskih sponk, svetleča dioda (LED), voltmeter, vrč z vodno raztopino kuhinjske soli.

Pri eksperimentalnih nalogah ocenjujemo tudi natančnost izvedbe poskusa in meritev. Papirnatih trakov imaš več, da lahko meritev ponoviš, če je treba. Če ti trakov zmanjka, prosi nadzornika za dodaten trak.
Za reševanje te naloge imaš na voljo 80 minut.

Galvanski člen, ki ga izdelaš pri tem poskusu, je par elektrod, potopljenih v vodno raztopino kuhinjske soli. Ko meriš, naj se elektrodi ne dotikata.

  (a) V v posodico nalij slanico in vanjo postavi bakreno elektrodo. V isto posodico nasproti bakrene elektrode postavi še elektrodo iz cinka. Na obe elektrodi s krokodilsko sponko pritrdi vezni žici in izmeri napetost tako izdelanega galvanskega člena. Na sliko posodice z elektrodama shematično doriši ostale elemente vezja, ki si ga uporabil za merjenje napetosti. Na sliki označi, na katera vhoda voltmetra si vezal elektrodi.
Napetost člena (Cu - Zn) je _________                                                     (3 t)
 
 (b) Izmeri še napetosti galvanskih členov iz ostalih parov elektrod in ju vpiši v razpredelnico.  (2 t)

 (c) Izpolni razpredelnico s podatki o napetosti členov iz že opravljenih in novih meritev. Označi tudi predznake napetosti: če je pri merjenju napetosti elektroda, zapisana v sivem stolpcu, vezana an +, je izmerjena napetost člena pozitivna, če je pri merjenju napetosti na + vezana elektroda iz sive vrstice, je izmerjena napetost člena negativna.  (3 t)


 (d)  Več galvanskih členov, ki so vezani zaporedno, sestavlja baterijo. Izmeri skupno napetost dveh galvanskih členov za člena, zapisane v razpredelnici. Vsak galvanski člen sestavi v svoji posodici in člena potem poveži zaporedno. Za kombinacijo členov v drugi vrstici razpredelnice (Cu - Zn) in (Cu - Zn) nariši shemo celotnega vezja, zraven elektrod napiši simbol elemente, iz katerega je elektroda. Sistematično upoštevaj vrstni red elektrod.   (4 t)




 
 (e) Zamisli si, da imaš še  četrto elektrodo el4 iz neznane snovi.  Napetost člena (el4 - Zn) je 0,2 V. V razpredelnico napiši, kolikšne so pričakovane napetosti členov v razpredelnici.  (6 t)




 (f) Uporabi par elektrod, ki da največjo napetost. S poskusom ugotovi, kateri graf najpravilneje kaže, kako je napetost galvanskega člena odvisna od

 (I) razdalje x med  (vzporednima ) elektrodama,                           A        B       C

 (II) površine S dela elektrode, ki je potopljen pod gladino.           A        B       C

 Pri zgornjih dveh vprašanjih obkroži črko, ki pripada ustreznemu grafu.  (3 t)
  
 (g) Med pripomočki imaš tudi svetlečo (LED) diodo. Zapiši njeno številko. Svetleče diode se razlikujejo od navadnih žarnic. Sestavi baterijo treh členov in nanjo priključi diodo tako, da posveti. Kakšne barve je svetloba, ki jo tvoja dioda oddaja? Nariši celotno vezje z baterijo členov in diodo, označi elektrode in zapiši, na katero elektrodo si vezal rdeči priključek diode.

   številka diode: _______                               barva svetlobe: _______________     (5 t)
                  






5. april 2014
8.razred

PLANPARALELNA PLOŠČICA
S poskusom razišči, kako je premik svetlobnega žarka pri prehodu skozi stekleno planparalelno ploščo odvisen od vpadnega kota in debeline ploščice, ter izmeri lomni količnik stekla
Pripomočki: 2 stekleni ploščici z debelino d = 1,5 cm, podlaga iz stiropora, list papirja s kotomerom, bucike, ravnilo, geotrikotnik.
Pri eksperimentalnih nalogah ocenjujemo tudi natančnost izvedbe poskusa in meritev.
Za reševanje te naloge imaš na voljo 80 minut.

S štirimi bucikami pritrdi vogale priloženega lista z vrisanim kotomerom na stiroporno podlago. Ob narisano premico postavi stekleno ploščico tako, da je pravokotna na podlago in da je dali rob plčice tik ob narisani premici, kot kaže slika.

Z bucikami si boš pomagal/a določiti smer svetlobnega žarka, ki vpada na stekleno ploščico pod vpadnim kotom a  potuje skozi ploščica ter jo na drugi strani zapusti. Štiri bucike, narisane na sliki, ležijo na isti premici, ki označuje tudi pot svetlobnega žarka v primeru, ko ploščico umakneš. Ko jih opazuješ v smeri, iz katere prihaja ta žarek, so vse poravnane ena za drugo in dobro vidiš samo tisto, ki je očesu najbližje.

Žarek pri prehodu skozi ploščico ne sledi narisani črtkani poti. Najprej premikaj oko, da boš videlIa poravnani buciki na nasprotni strani ploščice, nato pa na tvoji strani ploščice zapiči še dve buciki, da boš videlIa vse štiri bucike poravnane v isti smeri. S pomočjo bucik na tvoji strani boš lahko začrtal/a smer, v katero gre svetlobni žarek po prehodu ploščice.

                                      

(a) Žarek vpada pod vpadnim kotom 60° na površino ploščice z debelino d = 1,5 cm. U gotovi, kako gre žarek skozi ploščica ter ga nariši. Izmeri premik žarka x pri prehodu ploščice. Kolikšen je ta premik?

                                             

(b) Izmeri, kolikšni so premiki žarka x pri prehodu skozi ploščico pri različnih vpadnih kotih a, zapisanih v razpredelnici.




15
30° 45
60° 75°
x [mm]






 

(c) Izmeri premik žarka, ki vpada pod kotom 60° na ploščica z debelino 2d = 3,0 cm. Tako ploščico dobiš, ko dve plčici z debelino d = 1,5 cm postaviš tesno eno ob drugo.


(d) Žarek vpada pod kotom 60° na ploščico. Za koliko se premakne žarek pri prehodu skozi dve ploščici z debelind = 1,5 cm, med katerima je zračna reža s širino d? Nariši pot žarka.

(e) V isti koordinatni sistem nariši dva grafa, ki kažeta, kako je premik žarka x pri prehodu skozi ploščico odvisen od vpadnega kota a za ploščica z debelino d (s polno črto) in ploščico z debelino 2d (s črtkano črto).

(f) Lomni količnik n stekla, iz katerega je ploščica, lahko izračunaš kot razmerje dolžin katet v dveh pravokotnih trikotnikih, glej sliko. Hipotenuzi sta enako dolgi, ena je vzdolž smeri lomljenega žarka, druga vzdolž smeri podaljška vpadnega žarka. Kateti sta označeni z a (podaljšek) in b (lomljeni žarek). Lomni količnik je
Izmeri potrebne količine, jih za­piši v razpredelnico in izračunaj lomni količnik n stekla. Meri pri dveh vpadnih kotih,
al = 60° in a2 = 75°. Izračunaj tudi pov­prečno vrednost n.
                           

(g)Stekleni ploščici postavi tako, da oklepata kot 61 = 30°, kot kaže slika. Ugotovi, kako gre skozi obe ploščici žarek, ki na prvo vpada pod vpadnim ko­tom o' = 30°. Ploščici lahko premikaš vzdolž črtkanih črt tako, da boš opazovali a pre­hod svetlobe skozi obe ploš­čici. Nariši pot žarka. Za koliko se žarek pri prehodu skozi obe ploščici premakne?
                             

(h) Dvema ploščicama bi lahko dodali še tretjo enako ploščico, ki bi z drugo oklepala kot 62 = 15° ali 62 = -15°. Za koliko bi se žarek, ki bi prešel vse tri ploščice, premaknil v teh dveh primerih?


(i) Denimo, da imaš tri enake ploščice. Kot med prvo in drugo je 61 = 15°. Kolikšen je največji kot 62 med drugo in tretjo ploščico, pri katerem gre svetlobni curek, ki vpada pod vpadnim kotom a = 30° na prvo ploščica, skozi vse tri ploščice?

9.razred

VZGON
Izmeri koeficient vzmeti, s potapljanjem teles določi gostoto snovi, ter razišči, kako se sila vzgona spreminja z deležem potopljenega dela telesa.
Pripomočki: vzmet na stojalu z merilom, lesen valj, kovinski valj, plastenka z vodo, tehtnica
Pri eksperimentalnih nalogah ocenjujemo tudi natančnost izvedbe poskusa in meritev.
Za reševanje te naloge imaš na voljo 80 minut.
(a) Stehtaj oba valja ter zapiši njuni teži.
leseni valj:                                                      kovinski valj:
(b) Z obešanjem valjev na vzmet izmeri raztezke vzmeti x pri treh različnih silah F, ki napenjajo vzmet.
F [N]
x [cm]
0
0






(c) nariši graf, ki kaže, kako je raztezek vzmeti x odvisen od sile F, ki napenja vzmet. Določi koeficient vzmeti k, ki je konstanta v Hookovem zakonu.
(d) Obesi kovinski valj na vzmet in izmeri silo vzgona, ki nanj deluje, ko je valj v celoti potopljen v vodo.
(e)  Iz rezultatov meritev sile vzgona, določi prostornino kovinskega valja.
(f) Kolikšna je gostota kovine, iz katere je narejen valj, in katera kovina bi to lahko bila?
(g) Na podoben način izmeri še gostoto lesenega valja. Pri tem si pomagaj tako, da na vzmet obesiš oba valja, enega pod drugim.
(h) Na vzmet obesi oba valja, enega pod drugim. Izmeri, kako se z globino h, na kateri je spodnji rob spodnjega valja, spreminjata sila, ki napenja vzmet Fvzm, ter skupna sila vzgona Fvzg na oba valja. Meritve predstavi z dvema grafoma, ki ju oba nariši v isti koordinatni sistem. Meriti začni pri h = 0.


13. april 2013
8. razred

 C1  eksperimentalna naloga: ODBOJ SVETLOBE
S poskusom razišči, kako je lega presečišča premice, na kateri so poravnani slika predmeta in središčna bucika, in osi x, odvisna od lege predmeta in kota zasuka zrcala.
Pripomočki:  zrcalo  podlaga iz stiropora  7 bucik  ravnilo list z vrisanim kotomerom, koordinatnim sistemom in legami predmeta
S štirimi bucikami pritrdi vogale priloženega lista z vrisanim kotomerom na stiroporno podlago. Eno izmed preostalih bucik zapiči v sredino kotomera: to je središčna bucika. Tik ob središčno buciko postavi ravno zrcalo tako, da je pravokotno na podlago ter vzporedno z osjo x, narisano na listu. V tej legi je kot med zrcalom in osjo x enak 0°; a = 0°. Če zrcalo zavrtiš okoli središčne bucike v smeri, ki je nasprotna smeri gibanja urinega kazalca, je a > 0, če zavrtiš zrcalo v obratni smeri, je a<0.
Naslednjo, 6. buciko, uporabi kot predmet. Predmet postavljaj v lege, označene s krogci (p1, p2, p3). Opazuj sliko predmeta v zrcalu. Točko D na pozitivnem poltraku osi x izberi tako, da so slika predmeta, središčna bucika in točka D poravnani na isti premici (glej tako, da se slika predmeta in središčna bucika prekrivata). V
točko D zabodi sedmo buciko. Razdaljo med točko D in koordinatnim izhodiščem pri (x = 0, y = 0) označimo z d.
(a) Nastavi zrcalo tako, da bo kot a = 0°. Med prvo meritvijo tega kota ne spreminjaj. Izmeri razdalje d pri različnih legah predmeta p1, p2 in p3. Izmerjene razdalje vpiši v tabelo.
        lega             d [mm]
    predmeta        (a = 0°)
         p1
         p2
         p3

(b) Predmet postavi v lege p1, p2 in p3 ter pri vsaki legi zasuči zrcalo okoli središčne bucike tako, da so na isti premici poravnani slika predmeta, središčna bucika in koordinatno izhodišče pri (x = 0; y = 0). Izmeri kote a pri vseh različnih legah predmeta in jih vpiši v tabelo.
       lega              a [°]
    predmeta        (d = 0)
        p1
        p2
        p3

(c) Razdaljo d pri legi predmeta p1 označimo z d1, pri legi predmeta p2 z d2 in tako naprej. Opravi ustrezne meritve in izračunaj razmerja razdalj d1 : d2, d2 : d3
ter d1 : d3 pri kotih a, podanih v tabeli. Meritve in izračunana razmerja vpiši v tabelo.
       a       d1 [mm]       d2 [mm]       d3 [mm]       d1 : d2       d2 : d3      d1 : d3


(d) Predmet je v legi p1. Nariši graf, ki kaže odvisnost razdalje d1 od kota a za pozitivne kote od 0° do tistega kota, ko so na isti premici poravnani slika predmeta,
središčna bucika in točka A. Uporabi rezultate meritev pri prejšnjem vprašanju, nekaj meritev pa opravi dodatno.
C2  eksperimentalna naloga: POVPREČNA HITROST UTEŽI
S poskusom razišči, kako je povprečna hitrost uteži na vrvici odvisna od začetnega kota med vrvico in navpičnico.
Pripomočki:  utež na vrvici  kotomer  stojalo s pritrdiščem v obesišču  merilni trak  štoparica
Utež je pritrjena na lahki vrvici, ki jo pripneš na stojalo v obesišču. Vrvica naj bo pri vseh poskusih napeta. Za dve različni dolžini nihala razišči odvisnost povprečne hitrosti uteži
v = dolžina loka / čas = s / t1/2
v odvisnosti od začetnega kota odmika a0, merjenega od navpične lege vrvice. Meri polovico nihaja. Čas polovice nihaja t1/2 je čas gibanja uteži od trenutka, ko utež spustimo, do trenutka, ko je hitrost uteži prvič zatem spet enaka 0. Dolžina nihala r je razdalja med obesiščem in središčem uteži.
Preveri, ali je utež dobro pritrjena na vrvico. Ko odmeriš dolžino vrvice za ustrezno dolžino nihala r, pritrdi vrvico v pritrdišče na stojalu. Na istem mestu naj bo pritrjen tudi kotomer tako, da je pri navpičnem položaju vrvice kot med vrvico in navpičnico a = 0°.
(a) Nastavi dolžino nihala na r1 = 0,250 m. Spuščaj utež pri različnih začetnih kotih a0, izmeri čas t5 za 5 nihajev in izračunaj čas t1/2 za polovico nihaja.
Izračunaj dolžino poti (loka) s, ki jo utež opravi v polovici nihaja.
Namig: obseg kroga ob s polmerom r izračunamo iz zveze ob = 6,28 . r. Cel obseg ustreza polnemu kotu 360°.
Izračunaj povprečno hitrost v za polovico nihaja. Meritve in račune vpiši v tabelo.
                                                              r1 = 0,250 m
kot odmika                      t5                  t1/2               s                v
  a0                                   [s]                  [s]             [cm]           [cm/s]
  20°
  40°
  60°
  80°

(b) Ponovi meritev še za dolžino nihala r2 = 0,750 m.

                                                               r1 = 0;750 m
kot odmika                    t5                    t1/2                s                  v
a0                                 [s]                   [s]              [cm]             [cm/s]
20°
40°
60°
80°

(c) V isti koordinatni sistem nariši dva grafa, ki kažeta, kako je povprečna hitrost uteži v odvisna od začetnega kota a0 za obe dolžini nihala.
Začetni koti a0 naj bodo v območju med a0 = 0° in a0 = 80°. Grafa označi tako, da je jasno, kateri dolžini nihala pripadata.

(d) Kolikšna bi bila povprečna hitrost uteži v polovici nihaja na nihalu dolžine r3 = 0,500 m, ki bi jo spustili pri kotu a0 = 40° in bi vrvica v svoji navpični legi na polovici dolžine nihala zadela ob oviro tako, da bi zgornji del vrvice (med oviro in obesiščem) obmiroval, spodnji del (med oviro in utežjo) pa bi se gibal naprej do trenutka, ko bi bila prvič spet hitrost uteži enaka 0? Upoštevaj, da je v obeh skrajnih legah utež na isti višini. Odgovor utemelji.

9.razred

 C1- eksperimentalna naloga: MODEL TANKERJA
Z modelom tankerja boš napravil/a nekaj poskusov.
Pripomočki:
 pladenj z vodo,  model tankerja (plastična posoda),  čaša,  merilo,  merilni valj,  keramična ploščica
Napotka:
• keramično ploščico postavi natančno na sredino tal modela tankerja, da bo plaval vodoravno,
• na modelu so oznake za višino potopljenega dela v centimetrih.
(a) Izmeri ustrezne količine in izračunaj, kolikšna je masa modela tankerja (zraven štej tudi keramično dno). V približku lahko računaš, da ima model obliko kvadra (kot da bi bile stranske stene plavajočega modela navpične). Iz tega, kar zapišeš, naj bo jasno razvidno, kako si določil(-a) maso modela tankerja.
(b) Z nalivanjem vode v model tankerja (v posodo s keramičnim dnom) ugotovi, koliko mililitrov vode lahko največ prevaža model tankerja, da se pri tem ne potopi za več kot do polovice svoje višine.
(c) Koliko milijonov litrov nafte bi lahko prevažal pravi tanker z enako obliko kot jo ima model, če bi se lahko ugreznil do polovice višine? Pravi tanker bi imel dolžino, širino in višino tisočkrat večjo kot model, masa praznega tankerja pa bi bila 100 000 ton. Gostota nafte je 850 kg/m3
. Tudi v tem primeru lahko računaš s približkom, da ima tanker obliko kvadra.
(d) Približno določi, koliko kubičnih centimetrov vode izpodrine model tankerja, ko je potopljen do polovice višine, pri čemer pa ne moreš uporabiti približka, da so stranske stene plavajočega modela navpične. Iz tega, kar zapišeš, naj bo jasno razvidno, kako si določil(-a) to prostornino

 C2 -eperimentalna naloga: SESTAVLJANJE VEZJA IN MERJENJE TOKOV
Po shemi sestavi vezje in izmeri tokove.
Pripomočki
 6 porabnikov (upornikov, oznaka R),  2 ampermetra,  5 veznih vodnikov,  4 krokodilčki,  3 vezne sponke,  izvijač,  baterija
S šestimi uporniki in ampermetrom A2 sestavi osnovno vezje, ki ga kaže shema.
Velja: R2 = R3 in R4 = R5 = R6. Enaki uporniki so označeni z enakimi barvnimi obročki. Pri sestavljanju vezja uporabi sponke (v točkah B, C in D, glej shemo vezja) in mali izvijač. Ampermeter A2 priključi v vezje s krokodilčkoma.
 Nato poveži baterijo in ampermeter A1, ki meri tok I1 skozi baterijo. S krokodilčkoma ju priključi v vezje na označenih točkah in izmeri tokova I1 in I2 skozi oba ampermetra. Osnovnega vezja ne spreminjaj.
(a) Izmeri tokove, ko sta baterija in ampermeter A1 priključena med točkama:
meritev
1.
2.
3.
4.
5.
točki
A in B
B in C
C in D
A in C
B in D
I1 [mA]





I2 [mA]





 Pozor! Med točki A in D NE priključi baterije in ampermetra A1, ker je to kratek stik.
Odgovori še na naslednja vprašanja, ne da bi tokove tudi izmeril.
(b) Kolikšen tok teče skozi R1 pri 2. meritvi (točki B in C)?
(c) Kolikšen tok teče skozi R2 pri 1. meritvi (točki A in B)?
(d) Kolikšen tok teče skozi R6 pri 3. meritvi (točki C in D)?

14. april 2012

8. razred

C1 – eksperimentalna naloga: TEŽIŠČE
S poskusom poišči lego težišč različnih teles
Pripomočki
– palica s kroglicama na krajiščih – nepravilen lik – votla konstrukcija
– stožec – vrvica – stojalo – merilo – utež na vrvici

(a) Na sliki je narisana palica z dvema kroglicama na krajiščih, ki jo imaš med pripomočki. V katerem merilu je narisana slika?
S poskusom določi težišče palice z dvema kroglicama na krajiščih. Težišče označi na sliki.

(b) Med pripomočki je tudi nepravilni lik. Obriši (nariši) ga na ta list. S poskusom določi lego njegovega težišča in jo označi na sliki.
V lik bi lahko izvrtali še eno okroglo luknjo s središčem v točki, kjer je bilo pred vrtanjem luknje težišče lika. Kaj bi se zgodilo z lego težišča lika?

(c) Natančno si oglej konstrukcijo iz raznobarvnih slamic. Konstrukcije ne razstavljaj in ne spreminjaj. S poskusom določi lego njenega težišča.
Težišče leži nekje v ravnini modre in rdeče slamice. Njegovo lego označi na sliki, ki kaže ploskev, omejeno z modro in rdečo slamico.
Razloži, kako vemo, da leži težišče te votle konstrukcije v ravnini modre in rdeče slamice.

(d) S poskusom določi lego težišča lesenega stožca. Lego težišča nariši na sliki ali natančno opiši. Izmeri tudi razdaljo od vrha stožca do roba med plaščem in osnovno ploskvijo ter premer osnovne ploskve stožca.
Opiši metodo, s katero si določil lego težišča.

C2 – eksperimentalna naloga: VEČKRATNI ODBOJ SVETLOBE
S poskusom razišči, kako je število slik odvisno od kota med dvema ravnima zrcaloma.
Pripomočki
– podlaga s kotomerom in narisanim predmetom
– dve ravni zrcali – kotomer – ravnilo
Ravni zrcali postavi na podlago, na kateri je narisan kotomer, tako, da sta pravokotni na podlago. Njuna povezana robova sta v središču kotomera. Kot α med
njima uravnaj kar se da natančno. Zrcali naj bosta postavljeni tako, da je predmet (znak 1, narisan na podlagi) na simetrali kotamed njima. V zrcali glej iz različnih smeri in poišči vse slike znaka 1, ki jih lahko vidiš.
(a) Zrcali postavi tako, da bo kot α med njima enak vrednostim, zapisanimv tabeli. Na spodnje slike skiciraj vse slike znaka 1, ki jih v zrcalih lahko vidiš pri navedenih kotih med njima. Slike naj bodo na pravilnihmestih, pravilno velike in pravilno orientirane. V tabelo zapiši število slik, ki jih pri določenem kotu α lahko vidiš v zrcalih.
α [◦] število slik
150
100
90
80
70
60
(b) Pri katerih kotih med zrcaloma v območju med 0 in 180 je število slik, ki jih lahko vidiš v zrcalih, liho? Napiši 5 takih kotov.
(c) V katerih dveh območjih kotov med zrcaloma lahko vidiš v zrcalih 4 slike?

9. razred

C1 – eksperimentalna naloga: KURILNA VREDNOST VOSKA
S poskusom ugotovi, kolikšen je izkoristek toplote za segrevanje vode pri gorenju sveče.
Pripomočki
– 3 sveče na podstavku – vžigalice – prevesna tehtnica – uteži – žebljički z maso 1/3 g – štoparica ali ura na platnu – čaša – stojalo za čašo – merilni valj 250 ml – vrč z mrzlo vodo – digitalni termometer
Pri tej vaji je zelo pomembno natančno določanje ravnovesne lege prevesne tehtnice ter s tem povezano merjenje razlike mase sveče (mase izgorelega voska).
Drsni gumb na prevesni tehtnici namesti kar se da natančno tako, da bo tehtnica v vodoravni ravnovesni legi. Potem postavi na eno stran tehtnice 3 sveče skupaj
s podstavkom, na drugo pa toliko uteži, da bo tehtnica v vodoravni ravnovesni legi. Pri natančnem uravnovešanju tehtnice lahko kot majhne uteži uporabiš
koščke papirja. Ni pomembna absolutna vrednost mase sveč, ampak ravnovesna lega tehtnice.
Ko najdeš vodoravno ravnovesno lego tehtnice, vzemi z nje samo 3 sveče s podstavkom. Uteži pusti na tehtnici.
(a) V čašo nalij 250 ml mrzle vode. Čašo pritrdi na stojalo tako, da bo pod njo prostor za sveče. Izmeri temperaturo vode. Ob času t = 0 prižgi vse 3 sveče
in jih postavi pod čašo z vodo. Med segrevanjem vodo večkrat premešaj. Vsako minuto izmeri temperaturo vode. Meritve vpiši v tabelo. Ko preteče 7 minut, sveče ugasni. Skupaj s podstavkom jih postavi na tehtnico. Za uravnovešanje tehtnice uporabi žebljičke. Masa enega žebljika je 1/3 g.
Kolikšna je masa voska, ki je zgorel v 7 minutah?
(b) Nariši graf, ki kaže, kako se je temperatura vode med segrevanjem spreminjala s časom.
Tv [◦C] I
             I
             I
             I
             I_____________________________
            0   2   4   6   8   10  12  14  16    t [min]
(c) S svečami bi lahko vodo v čaši grel še naprej. Razmisli, kako bi z dodatnimi meritvami graf nadaljeval. Napoved nariši v isti koordinatni sistem s
prekinjeno črto.
(d) Pri gorenju snovi se sprošča toplota, ki je odvisna od snovi, ki gori. Pri izgorevanju 1 g voska se sprosti 41,5 kJ toplote. Izračunaj, koliko toplote se
je sprostilo pri gorenju sveče.
(e) Kolikšen je v narejenem poskusu toplotni izkoristek? Izkoristek je 100 %, če se vsa sproščena toplota porabi za segrevanje vode.
(f) Razmisli in napiši, kako bi lahko izkoristek povečal.
C2 – eksperimentalna naloga: KARAKTERISTIKA PORABNIKA
S poskusom izmeri karakteristike treh porabnikov.
Pripomočki
– baterijsko korito 4 · 1,5 V – voltmeter – ampermeter – 2 mala upornika – žarnica – 5 veznih žic – 2 krokodilski sponki
Tok, ki teče skozi porabnik, je povezan z napetostjo na porabniku. Pri tej nalogi meriš obe količini in grafično prikažeš povezavo med njima. Grafični prikaz
povezave med napetostjo in tokom imenujemo karakteristika porabnika. Med porabniki, na katerih je enaka napetost, ima manjši upor tisti, skozi katerega teče
večji tok.
(a) Po shemi, narisani s sklenjeno črto, sestavi električni krog. Namesto porabnika veži v krog (vsakega posebej)
i) mali upornik 1 (modri),
ii) mali upornik 2 (rjavi),
iii) žarnico.
                                
i) mali upornik 1       ii) mali upornik 2         iii) žarnica
   Ug1  Up1  Ip1         Ug2  Up2  Ip2             Ug3  Uz  Iz
    [V]   [V]  [mA]       [V]   [V]    [mA]           [V]  [V]  [mA]
      0                             0                                 0
(b) Nariši graf, ki kaže, kako je tok skozi mali upornik 1 odvisen od napetosti na njem. Točke poveži z gladko črto (krivuljo).
Ip1 [mA]  I
                I
                I
                I
                I______________________________________
                0        1        2       3        4        5        6   Up1 [V]
(c) V isti koordinatni sistem nariši grafa, ki kažeta, kako sta tokova skozi mali upornik 2 in žarnico odvisna od napetosti na njima. ToČke poveži z gladkima Črtama (krivuljama).
Ip2z [mA]  I
                I
                I
                I
                I______________________________________
                0        1        2       3        4        5        6   Up2z [V]
(d) Kateri od vseh treh porabnikov ima največji upor in kateri ima najmanjši upor? Odgovor utemelji.
(e) Ali je napetost vira Ug enaka napetosti na porabniku Up ali je različna od nje? Pojasni, zakaj je tako.

9. april 2011

8. razred

 GOSTOTA NEHOMOGENE SNOVI
 Izmeri, kako je gostota mešanice fižola in zdroba odvisna od deleža zdroba.
 Pripomočki: merilni valj 100 ml, tehtnica, pokrovček (merica), fižol, zdrob
 Gostota mešanice je odvisna od koncentracije - masnega deleža snovi, ki mešanico sestavljajo. Pri tej nalogi meriš, kako se z dodajanjem zdroba spreminja gostota mešanice fižola in zdroba.
 Prostornine meri, kolikor se le da natančno. Vedno, preden izmeriš prostornino, nekajkrat udari - ne premočno - z dnom merilnega valja ob mizo, da se zrna sesedejo.

 (a) Izmeri gostoto fižola in gostoto zdroba. Kolikšni sta gostoti?                                                                                                      2 točki

 (b) v merilni valj nasuj 40 ml fižola, izmeri tudi maso zrn.  Potem uporabi pokrovček kot merico in z njo k fižolu postopoma dodaj zdrob. Pri  vsakem koraku izmeri maso m in prostornino V mešanice. V celoti dodaj 10 meric zdroba. Meritve vpiši v tabelo.                                                                              2 točki

 št. meric zdroba012345678910
 m [g]           
 V [ml]           

 (c) Nariši graf, ki kaže, kako je gostota mešanice ρm odvisna od mase zdroba mz v njej.                                               4 točke
 
  
 NIHAJNI ČAS PALICE
 Sposkusom ugotovi, kako je nihajni čas palice odvisen od lege osi, okoli katere niha.
 
Pripomočki: 1,02 m dolga palica z luknjami, štoparica, merilo dolžine
 Nihalo naredi en nihaj, ko se premakne  iz ene skrajne lege v drugo skrajno lego in nazaj. Čas enega nihaja imenujemo nihajni čas, označimo ga s t0.
 
Opozorilo: Meritve so bolj točne, če namesto enega nihaja t0 meriš čas več nihajev, na primer 10, in od tod izračunaš čas enega nihaja. Odklon nihala  naj ne bo večji od 30°.
 
 (a) Dolžino palice označimo z l, razdaljo od težišča palice do osi pa z r*. Izmeri nihajne čase nihala pri vseh možnih oddaljenostih osi od težišča. Izmerjene podatke vnesi v diagram. Točke morajo biti jasno vidne. Nariši gladko krivuljo (krivo črto), ki se točkam najbolj prilega.            5 točk
   
 (b) Kolikšen bi bil nihajni čas, če bi bila os v težišču nihala? Odgovor napiši z besedami.                                               1 točka

 (c) Kako daleč od težišča bi morala biti os, da bi bil nihajni čas palice 2,0 s? Odgovor napiši z besedami.                     1 točka

 (d) Kako daleč od težišča palice naj bo os, da nihalo naredi 3 nihaje v času 5 s?                                                          2 točki

 (e) Ali bi lahko iz te palice naredil sekundno nihalo - nihalo, ki niha z  nihajnim časom 1 s? Odgovor utemelji.                1 točka

9. razred

  RAZTEZANJE GUMIJASTE VRVI
  S poskusom ugotovi, kako se razteza gumijasta vrv.
  Pripomočki: stojalo za vrv, gumijasta vrv, stojalo z merilom, kilogramska utež, ura
  V nalogi meriš, kako se raztezek obremenjene gumijaste vrvi spreminja s časom. Ker je meritev odvisna od tega, koliko je bila vrv obremenjena že kdaj pred poskusom, pozorno preberi navodila, preden začneš z meritvijo. Ko začneš meriti, se drži navodil. Vrv, katere raztezanje meriš, je nova. Meri samo enkrat.

  (a) Na stojalo je obešena gumijasta vrv. Merilo je postavljeno tako, da je zanka na spodnjem koncu vrvi pri zaznamku 0 cm. Glej uro na zaslonu in v nekem trenutku, ki mu rečeš čas t = 0, obesi na vrv utež. Vrv se raztegne, utež podpiraj in jo spusti toliko, da obvisi na vrvi. Pazi, da utež pri tem NE zaniha. Izmeri TAKOJ lego zanke na spodnjem koncu vrvi. Meritev lege zanke ponovi pri časih t = 0,5 min, 1 min, 1,5 min, 2 min, 3 min, 4 min, 5 min, 6 min in 8 min. Nariši graf, ki kaže, kako se raztezek vrvi x spreminja s časom.                                                                                                                                              4 točke
  
  (b)  Nariši graf, ki kaže, s kolikšno povpečno hitrostjo se vrv razteza v izmerjenih časovnih intervalih.                                      4 točke
 
  (c) Ali za vrv velja Hookov zakon? Odgovor utemelji.                                                                                                             2 točki
  KRATKOSTIČNI TOK
  S poskusom določi kratkostični tok baterije.
 
Pripomočki: baterija 4,5 V, voltmeter, ampermeter, 5 različnih porabnikov, 6 veznih žic, 3 krokodilske sponke.
  OPOZORILO: V merilnikih so varovalke, ki lahko pri napačni vezavi pregorijo. Če se to zgodi, pokliči demonstratorja, da zamenja varovalko, pri tej nalogi pa izgubiš eno točko. Kadar ne meriš, pazi, da električni krog ni sklenjen in se baterija ne prazni po nepotrebnem. Če bo po tvojem reševanju naloge baterija izpraznjena, za eksperimentalno nalogo NE DOBIŠ TOČK.
  Pred oddajo naloge vezje razdri, vajo zapusti tako, kot si jo dobil(-a). Pripomočke pospravi.

  Napetost običajne baterije, ki jo kupiš v trgovini, ni konstantna, ampak je odvisna od porabnika, ki je vezan nanjo. Običajne baterije zato ne morejo gnati poljubno velikih tokov. Pri nalogi meriš tok, ki ga baterija žene skozi različne porabnike.

  (a) Po shemi na sliki sestavi električni krog. V krog veži različne porabnike (vsakega posebej) ter pri vsakem izmeri tok skozenj in napetost na bateriji.  Barvasti porabniki se ločijo po uporu.
  
  Meritve vnesi v tabelo.                                                                                                                                                                    3 točke
porabnikI [mA]Ub [V]
rdeči  
beli  
modri  
zeleni  
črni  

  (b) Nariši graf, ki kaže, kako je izmerjena napetost na bateriji odvisna od toka skozi porabnik. Točke poveži z gladko črto.            2 točki
  
  (c) Uredi porabnike po uporu od najmanjše do največje vrednosti.                                                                                                 1 točka

  (d) Kaj pomeni vrednost napetosti pri toku I = 0 glede na ostale izmerjene napetosti?
        Svojo domnevo po potrebi preveri. Odgovor napiši z besedami.                                                                                                1 točka

  (e) Kolikšen največji tok lahko žene baterija? Kolikšna je tedaj na njej napetost? Kako bi vezali baterijo, da bi tekel tolikšen tok?    3 točke

10. april 2010

8. razred



 

SEKUNDNO NIHALO
S
poskusom ugotovi, kako dolgo mora biti nitno nihalo, da bo en nihaj trajal eno sekundo. Tako nihalo imenujemo sekundno nihalo. V preteklosti so ure delovale na nihala, ponekod take ure še lahko vidimo.

Pripomočki
 nihalo s spremenljivo dolžino, štoparica, merilo dolžine
 Nihalo naredi en nihaj, ko se premakne iz ene skrajne lege v drugo skrajno lego in nazaj. Čas enega nihaja imenujemo nihaj­ni čas, označimo ga s to. Dolžina nihala, ki jo označimo z l, je razdalja od obesišča do težišča uteži (glej sliko).
Opozorilo: Meritve so bolj natančne, če namesto časa enega ni­haja
to meriš čas za več nihajev, na primer 10. Odklon nihala a naj ne bo večji od 300
  (a) Izmeri hihajne čase nihala pri dolžinah nihala 10 cm, 15 cm, 20 cm in 30 cm. Izmerjene podatke vnesi v diagram. Točke morajo biti jasno vidne. Nariši gladko krivuljo (krivo črto), ki se točkam najbolj prilega.
(b) Kolikšen je nihajni čas, če je dolžina nihala blizu vrednosti nič? Napiši odgovor z besedami.
(c) Kolikšna naj bo dolžina nihala, da bo nihajni čas 1,0 sekunde? Napiši odgovor z besedami. 

(d) Oceni, kolikšna bi bila napaka pri merjenju časa s sekundnim nihalom, če bi želeli izmeriti čas 15 sekund. Napako zapiši v sekundah, odgovor napiši z besedami.

NENAVADNO RAZTEZANJE VZMETI
Umeri nenavadno obešeno vzmet in določi težo neznane uteži. 


Pripomočki:
stojali z vzmetjo in ravnilom, silomer, utež z neznano težo

Med stojali je v vodoravni smeri napeta vzmet. Na sredini vzmeti je obroček, preko katerega boš vzmet obremenil navpično navzdol, kot kaže slika. Ničla ravnila je nastavlje­na na spodnji rob obročka, ko na njem ne visi silomer. Na obroček obesi silomer tako, da je večji kavelj silomera zgo­raj. Ko visi na obročku neobremenjen silomer, kaže silomer O. Teža silomera je zapisana na delovnem listu (prepiši jo na ta list), teža obročka je zanemarljiva. 
Teža silomera je     

(a) Razmisli, kako je sila obročka Fo na vzmet odvisna od sile, ki jo kaže silo mer, in od teže silomera.
        Ko kaže silomer 1,0 N, je sila obročka na vzmet __________________

(b) Izmeri silo Fs, ki jo kaže silomer pri danih premikih (legah) obročka, zapisanih v tabeli.
V tabelo zapiši tudi ustrezno silo obročka
Fo na vzmet.

x [cm]

5,0

10,0

15,0

20,0

Fs [N]

 

 

 

 

Fo [N]

 

 

 

 

(c) Nariši graf, ki kaže, kako je sila obročka na vzmet Fo odvisna od premika (lege) obročka x. Vri sane točke in premica, ki se točkam najbolj prilega, naj bodo dobro vidne.

(d) Na obroček obesi utež z neznano težo in izmeri premik obročka. Iz grafa odčitaj težo uteži .
        Lega obročka pri uteži z neznano težo je x = ____________________

        Teža uteži je Fg =

9. razred

SPECIFIČNA TOPLOTA ŽELEZA
S
poskusom izmeri specifično toploto železa.

Pripomočki:
- majhna čaša z oznakami za prostornino, vrč z vodo, ki ima sobno temperaturo, dvostenska čaša s prostornino 2 dI, železna utež z maso 100 g na vrvici, alkoholni termometer, mešalo, štoparica, posoda z vrelo vodo
Opozorilo: Vode ne mešaj s termometrom, da ga ne razbiješ. Vodo mešaj s plastičnim mešalom!
V izolirano dvostensko čašo natoči 0,8 dI vode iz plastenke in približno vsake pol minute izmeri-njeno temperaturo. Po približno dveh minutah odnesi čašo z vodo do demonstratorja, da ti bo dal vanjo 100-gramsko utež. Utež je bila pred tem več kot 15 minut v vreli vodi. Izmeri temperaturo vode v čaši, nato pa temperaturo meri še 3 minute v razmikih pol minute.

(a) Nariši graf, ki kaže, kako se je med celotnim poskusom spreminjala temperatura vode T v odvisnosti od časa t.


(b) Koliko toplote je prejela voda od uteži?
(c) Kolikšna je specifična toplota železa?


ČRNA ŠKATLA
Ugotovi, kaj je v črni škatli
s štirimi priključki in stikalom.
Črna škatla je škatla z neznano vsebino. V našem primeru je sive barve.
Pripomočki:
- črna škatla - baterija 4,5 V - ampermeter - 3 vezne žice - 2 krokodilčka
Opozorilo: V merilniku je varovalka, ki lahko pri napačni vezavi pregori. Če se to zgodi, pokliči demonstratorja, da zamenja varovalko, pri tej nalogi pa boš izgubil eno točko. Kadar ne meriš, pazi, da električni krog ni sklenjen in se baterija ne prazni po nepotrebnem.
(a) Izmeri tokove, ki jih požene baterija, skozi vse možne pare priključkov. Am­permeter in baterijo veži zaporedno med ustrezna priključka. Meritve vnesi v tabelo,- pri čemer pomeni stikalo na O razklenjeno, stikalo na 1 pa sklenjeno stikalo. 

priključka

ABACADBCBDCD
stikalo na 0      I [mA]                  
stikalo na 1      I [mA]                     

(b) V črni škatli so povezani štirje enaki porabniki (uporniki) in stikalo. Znaka za stikalo in upornik sta 

                 

Upoštevaj meritve tokov in razmisli, kako so v črni škatli povezani uporniki in stikalo (več zaporedno vezanih upornikov pomeni manjši tok). Vriši vezje, uporabi znake za upornike in stikalo. 
     
Pred oddajo naloge vezje razdri. Vajo zapusti tako, kot si jo dobil.

28.april 2009

8. razred

Pripomočki: silomer, klada, zaslon z narisanimi koti, vrvica z zanko
Razišči silo, ki deluje na en konec mirujoče klade navpično navzgor.
a) Izmeri silo pri kotih: 15°, 30°, 45°, 60°, 75°. Pri meritvi vleci silomer prek vrvice in se potrudi, da bo v navpični legi. Izpolni tabelo:

  α [°]

         
  F [N]         
b) Kota 0° in 90° potrebujeta posebno obravnavo. Očitno je F = 0 ena možnost pri obeh kotih. Takrat klada miruje brez dodatne sile.
Dopolni poved: Ko klada miruje,
je pri kotu 0° sila F lahko od _______________  do __________________,
je pri kotu 90° sila F lahko od _______________  do _________________.
Pomagaj si z meritvami in sklepanjem. Teža klade je napisana na kladi.
c) Nariši diagram sila F v odvisnosti od kota α: F = F(α).  Razmisli, kako boš prikazal odgovore pri vprašanju b).



Pripomočki: stiroporna krogla, 100 g utež (ali 2 uteži po 50 g), 6 velikih matic, 2 mali matici, čaša z vodo, tehtnica.
Pri poskusu boš ugotavljal, kolikšne sile delujejo na plavajoče telo.
a) Na kavelj stiroporne krogle obesi uteži in toliko matic, da bo celotna krogla ravno potonila.
Dopolni sliko na desni, vse dodane matice nariši kot eno telo. Skiciraj vse sile, ki delujejo na kroglo, uteži in matice, ko je krogla v celoti potopljena.
Sile tudi imenuj. Aluminijasti kavelj na krogli je tako tanek, da ga v nalogi ni treba upoštevati.
b) Stehtaj telesa in izračunaj silo vzgona na potopljene železne dele (uteži in matice).
Gostota železa je 7,8 g/cm3, specfična teža pa 0,078 N/cm3. Gostota vode je 1,0 g/cm3, specifična teža pa 0,010 N/cm3.
c) Iz ravnovesja sil izračunaj, kolikšna je sila vzgona na potopljeno kroglo. (Prostornine krogle ne ugotavljaj s potapljanjem in dvigom vodne gladine, saj je taka meritev zelo nenatančna.)
d) Iz enačbe za silo vzgona na kroglo izračunaj prostornino krogle.

9. razred


Potrebščine: dve papirnati skodelici, digitalna štoparica, kazalnik za označevanje višine.
Pri poskusu boš  raziskoval, kako  se  spreminja sila upora zraka na padajoče telo v odvisnosti od hitrosti padanja.
Masa 100 papirnatih skodelic je 33 g. 
Če spustimo papirnato skodelico z višine približno 1,8 m, se najprej giblje pospešeno, zadnjih 100 cm pa pada enakomerno.
a) Postavi eno skodelico v drugo in ju spusti z višine približno 180 cm ter meri čas padanja za zadnjih 100 cm. Meritev napravi trikrat in izračunaj povprečni čas padanja. Ker se skodelici zadnjih 100 cm gibljeta premo enakomerno, lahko ugotovimo, kolikšna je sila upora.
2 skodelici:      v2=                                      Fupora2 =
_____________________________________________________________
b) Nato poskus ponovi z eno skodelico, trikrat izmeri čas padanja ter izračunaj hitrost in silo upora.
1 skodelica:      v1 =                                     Fupora1 =
_____________________________________________________________
c)  Rezultat tretje meritve ugotovimo z miselnim poskusom. Denimo, da bi bila skodelica iz tako tankega papirja, da bi imela npr. 1000-krat manjšo maso kot naša skodelica.
Približno oceni, kolikšna bi bila hitrost padanja.
Zelo lahka skodelica:

v0 ≈                                                     Fupora0 

d) Nariši diagram: sila upora v odvisnosti od hitrosti gibanja Fu =  Fu (v). Silo nanašaj v milinewtnih (mN). Skozi vse tri točke nariši najbolje prilegajočo krivuljo (približna oblika krivulje je na desni sliki).

e) Iz grafa razberi, približno kolikokrat se poveča sila upora, če se hitrost poveča na dvakratno vrednost. Opiši, kako si sklepal.


Pripomočki: “črna škatla”, baterija 4,5 V, ampermeter, 3 priključne žice, 2 krokodilčka.
Kaj je v “črni škatli” s štirimi priključki?
a) Izmeri tokove, ki jih požene baterija skozi vse možne pare priključkov. Meritve vnesi v  tabelo:
 priključka ABACADBCBDCD
I  [mA]            
b) V “črni škatli” je povezanih manj kot 8 enakih porabnikov - upornikov. Možni sta dve različni vezji. Nariši obe.
Napotek: Če se na sliki vezja dve žici križata in dotikata, narišemo v križišču piko.
OPOZORILI:
V merilniku  je varovalka, ki  lahko pri napačni vezavi pregori. Če se to zgodi,  pokliči  demonstratorja, da zamenja varovalko, pri tej nalogi pa boš izgubil eno točko.
Kadar ne meriš, pazi, da  električni krog ni sklenjen in se baterija po nepotrebnem ne prazni.

12. april 2008

8. razred


  Pripomočki:
  kvader iz umetne mase, posoda z vodo in vzmetna tehtnica.

  a) Izmeri silo vzgona na delno in v celoti potopljen kvader iz umetne mase. Kvader postopoma potapljaj v vodo do označene globine 1/4 kvadra, 1/2 kvadra, 3/4 kvadra in cel kvader in izmeri njegovo navidezno težo. Izračunaj prostornine posameznih potopljenih delov kvadra. Izračunaj tudi prostornine izpodrinjene vode. rezultate vseh meritev in izračunov zapiši v spodnjo tabelo. Pozoren bodi na enote in oznake fizikalnih količin.

Potopljen delež   Navidezna teža [N]Sila vzgona [N]   Prostornina izpodrinjene vode
       
     
       
      

  b) Nariši graf odvisnosti sile vzgona od prostornine potopljenega dela kvadra.
  c) Kakšna je odvisnost med silo vzgona na kvader in prostornino potopljenega dela kvadra?
  d) S pomočjo grafa določi, kolikšna bi bila sila vzgona na 15 cm visok kvader iz enake snovi z enako osnovno ploskvijo, kot jo ima kvader, s katerim si izvedel poskus.
  e) Določi gostoto umetne snovi, iz katere je kvader.
  f) V isti koordinatni sistem skiciraj graf, ki bi ga dobili, če bi namesto v vodo kvader potapljali v alkohol z gostoto 0,800 g/cm3. Napiši legendo in komentar.
  g) V isti koordinatni sistem skiciraj graf, ki bi ga dobil, če bi namesto namesto kvadra iz umetne snovi v vodo potapljal kvader iz aluminija z gostoto 2700 kg/m3  in enakih dimenzij, kot jih ima kvader, s katerim si izvedel poskus. Napiši legendo in komentar.




  Pripomočki:
  2 mehki vzmeti, 3 enake uteži z znano maso, stojalo, prečna palčka, vez za povezovanje uteži, merilo

  S priloženimi utežmi umeri eno izmed vzmeti.

  a) Nariši tabelo in vanjo zapiši rezultate meritev, ki so bile potrebne za umerjanje.
  b) Nariši graf odvisnosti raztezka vzmeti od teže uteži.
  c) Iz grafa določi, za koliko se dodatno raztegne vzmet, če se obremenitev poveča za 1 N.
  d) Vzmeti poveži vzporedno, kot kaže slika. Ponovno umeri tako sestavljeno vzmet.
  e) V isti koordinetni sistem nariši umeritveno krivuljo za tako sestavljeno vzmet.
  f) Iz grafa določi, za koliko se dodatno raztegne sestavljena vzmet, če se obremenitev poveča za 1 N.
  g) Kolikšen bi bil raztezek, če bi tri vzmeti povezal vzporedno in nanje obesil utež za 2N?

9. razred


  Pripomočki:
  plastenka z luknjami, ravnilo, štoparica, vrč z vodo, banjica, merilna posoda, trajnoelastični kit, papir za brisanje.

  Plastenka ima več odprtin, ki so zaprte s trajnoelastičnim kitom. Če odprtine niso zaprte, jih zamaši. Na zgornjem delu plastenke je narisana črta. Nalij vodo do označene črte.

  a) Odmaši eno odprtino in izmeri čas, ki je potreben, da iz plastenke iztečejo 3 dl vode. Po koncu meritve zapri odprtino in vodo dotoči do označene črte.
  b) Meritev ponovi za vsako odprtino posebej in rezultete meritev zapisuj v tabelo.
  c) Nariši graf, ki prikazuje, kako je čas iztekanja odvisen od višine odprtine (merjenjo od dna plastenke navzgor), iz katere izteka voda.
  d) Pri merjenju si nekatere okoliščine (lastnosti) spreminjal, nekatere okoliščine pa so bile enake. Opiši postopek, s katerim si ugotovil, kako je čas iztekanja odvisen od višine odprtine, tako, da bo tvoj opis vseboval tudi naslednje informacije: katere okoliščine si načrtovano spreminjal, katere si nadzoroval in kaj si meril.
  e) Uporabi energijski zakon in razloži, zakaj je odvisnost taka.



  Pripomočki:
  Univerzalni merinik, baterija, 4 uporniki (bel, zelen, moder in rumen), 3 priključne žice
  Opozorili:
  V merilniku je varovalka , ki lahko pri napačni vezavi pregori. če se to zgodi, z meritvami ne boš mogel nadaljevati.
  Kadar ne meriš, pazi, da električni krog ni sklenjen in se baterija po nepotrebnem ne prazni.

  Na voljo imaš univerzalni merilnik, žice, baterijo in  4 upornike, označene z različnimi barvami. Vsakemu od njih določi moč, ki se na njem sprošča, ko je priključen na baterijo. Univerzalni merilnik lahko uporabiš kot ampermeter in kot voltmeter.
  a) Nariši shemo električnega vezja, ki ga moraš sestaviti, da izmeriš napetost na uporniku.
  b) Nariši shemo električnega vezja, ki ga moraš sestaviti, da izmeriš tok skozi upornik.
  c) Iizmeri električne napetosti na upornikih in električne tokove skozi njih, ter meritve zapiši v tabelo. Ne pozabi na enote. Izračunaj vrednosti moči, ki se sproščajo na upornikih, in rezultate zapiši v tabelo.

Barva upornikaU       I        P       U/I    
bela      
zelena    
modra    
rumena    

  d) Izračunaj razmerje U/I in ga vpiši v zadnji stolpec. To razmerje v fiziki imenujemo upor upornika.

12. maja 2007

8. razred



  Pripomočki:
(ozka) menzura s čisto vodo, čaša s tekočino z neznano gostoto, slamica, trajnoelastični kit, ravnilo, alkoholni flomaster.

  S pripomočki, ki so ti na voljo, izmeri gostoto neznane tekočine. Neznane tekočine ne mešaj s čisto vodo, vode ne izlivaj iz menzure. Iz samice izdelaj plavač tako, da slamico na eni srani zamašiš in obtežiš s trajnoelastičnim kitom.
  Sistematično  opiši postopek merjenja.
  Posamezne korake prikaži z zaporedjem skic.
  Opiši sklepanje, ki te vodi do rezultata.
  Oceni, koliko je tvoja meritev natančna.
  Z uporabo menzure z vodo določi težo plavača.
  Do gostote neznane tekočine si lahko pomagaš s primerjavo potopljenih delov slamice.

 


  Pripomočki: ravnilo, deska za klanec, plastenka z zamaškom in označenim merilom (razdalja med črticami je 3 cm), vrč z vodo, trajnoelastični kit

  Ugotovi, kako je količina vode v plastenki povezana z višino klanca, pri kateri se prevrne.
  Navodilo:
  a) Dve kepici trajnoeastičnega kita postavi ob vznožje deske tako, da klanec ne bo drsel. Preveri, če je letvica pritrjena na desko.
  b) Prazno pastenko (zaprto z zamaškom) postavi pokonci na klanec za letvico tako, da ne zdrsne. Ob prosti konec deske navpično postavi ravnilo. Desko počasi dvigaj ob ravnilu in izmeri višino (od roba deske do vodoravne podlage), pri kateri se plastenka prevrne.
  c) Plastenko postavi na vodoravno podlago in vanjo nalij vodo do prve spodnje označene črtice. Plastenko zamaši. Plastenko postavi na klanec za letvico in znova dviguj desko. Izmeri višino (od vodoravne podlage do spodnjega roba deske) pri kateri se plastenka prevrne.
 d) Poskus ponavljaj toliko krat, dokler ni plastenka do zadnje črtice napolnjena z vodo.
  e) Izvedi poskus še s plastenko, ki je polna vode.
  Meritve vpisuj v tabelo.
Višina gladine vode [cm] Višina klanca [cm]
   
   
   
   
   
   
   

  Nariši graf, ki prikazuje odvisnost višine klanca, pri katerem se plastenka prevrne, od višine vode v plastenki. Graf ustrezno označi.
  Odgovori še na vprašanji:
  Pri kateri višini vode v plastenki se je plastenka pri poskusu najlaže prevrnila? Odgovor utemelji.
  Pri kateri višini vode v plastenki se je plastenka pri poskusu najteže prevrnila? Odgovor utemelji.

9. razred


  Pripomočki: trak z brnačevim zapisom gibanja, škarje, lepilo

  Na telo, ki je na začetku mirovalo, je bil pritrjen trak, na katerega je brnač vsako petdesetinko sekunde (0,02 s) zabeležil lego telesa.  Na ta način je na traku zapisano gibanje telesa.
  a) Trak nareži na trakove, ki kažejo premik telesa v desetinki sekunde. Trakove označi z zaporednimi številkami: z 1 označi del traku, ki podaja premik v prvi desetinki sekunde, z 2 označi trak, ki podaja premik v drugi sekundi itd.
  Koliko časa je trajalo gibanje, ki ga je zapisoval brnač?
  b) S pomočjo narezanih trakov izdelaj graf hitrosti teesa v odvisnosti od časa.
  Kolikšna je bila največja hitrost telesa?
  V katerem časovnem intervalu je bila hitrost največja?
  Če trakov nisi uporabil (nalepil) pri izdelavi grafa, jih pri oddaji naloge priloži.
  c) Iz grafa hitrosti razberi pospeške v posameznih časovnih intervalih in jih vpiši v spodnjo tabelo.
 
časovni interval [s] pospešek [m/s2]
   
   
   
   
   
   
   
   
   
   
   
   
   

  d) Kolikšen je bil največji pospešek telesa?
  V katerem časovnem intervalu je bil pospešek telesa največji?

 



  Pripomočki: rdeč, moder in črn porabnik, 5 veznih žic, od tega 2 žici z vtikačem (banano) na eni strani, merinik

  Opozorili: V merilniku je varovalka, ki lahko pri napačni vezavi pregori. V takem primeru meritev ne boš mogel nadaljevati.
  Kadar ne meriš, pazi, da električni krog ni sklenjen in se baterija po nepotrebnem ne prazni.

  Iz terh porabnikov, baterije in veznih žic sestavi vezje, kot ga kaže spodnja slika. Žice, ki so brez vtikačev povezuj z ovijanjem.

                     
  Z merilnikom, ki ga lahko uporabiš kot voltmeter ali ampermeter, izmeri potrebne podatke in določi električno moč, ki se sprošča na rdečem, modrem in črnem porabniku, in vrednosti zapiši.
  Nariši vezja, ki si jih sestavil za potrebne meritve.
  Razloži postopek, s katerim si ugotovil, kolikšne so moči, ki se sproščajo na posameznih porabnikih.
  Pred oddajo naloge vezje razdri. Njegove sestavne dele pospravi tako, kot si jih dobil.

Naloge za tekmovanje 1. aprila 2006 so pripravili na Pedagoški fakulteti Univerze Mariboru:
8. razred:

Sile_m.jpg (7595 bytes)
sile2_m.jpg (6346 bytes)
  Pri poskusu boš določil sile v gumici in vrvici. Vse sile pri tej nalogi meri in zapisuj v nevtonih na dve decimalni mesti.
  Pribor: gumica, vrvica, letev na stojalu, utež 50 g, utež 20 g, ravnilo 50 cm.
  a) Gumica se obnaša podobno kot vzmet. Za priloženo gumico nariši diagram raztezka x v odvisnosti od sile F. Na območju 0 do 0,70 N napravi 4 različne meritve, vrednosti vnesi v diagram in skozi točke nariši krivuljo, ki se najbolje prilega izmerjenim vrednostim. [3 točke]
  b) Napravi poskus, ki je prikazan na sliki. Slika ni narisana v pravem merilu. Zgornja letev je postavljena natančno vodoravno. S kolikšno silo je pri tem poskusu napeta gumica? [3 točke]
  c) S kolikšno silo pa je pri poskusu napeta vrvica? Pomagaj si z načrtovanjem. Na kratko opiši postopek, kako si meril in računal. [4 točke]

 

Vzgon_m.jpg (6559 bytes)
vzgon1_m.jpg (3395 bytes)
vzgon2_m.jpg (7345 bytes)
  V menzuri je 150 ml slane vode. S potapljanjem palice v slano vodo, merjenjem prostornine potopljenega dala palice in tehtanjem boš določil gostoto slane vode. Slane vode ne smeš izliti iz menzure.
  Preden postaviš menzuro s slano vodo na tehtnico, mora tehtnica kazati 0. Če boš imel teževe pri ravnanju s tehtnico, pokliči asistenta, da ti pomaga.
  Pribor: tehtnica, menzura 250 ml, slana voda, lesena palica.
  a) Najprej izmeri maso, ki jo kaže tehtnica, ko je na tehtnici menzura s slanico in vrednost zapiši v tabelo. Nato opravi meritve s potapljanjem palice v slano vodo. Izmeri prostornino potopljenega dela palice in maso mT, ki jo kaže tehtnica. Meritve lahko narediš na dva načina: izbereš dodatne mase 20 g, 40 g, 60 g in 80 g in s potapljanjem palice izmeriš pripadajoče prostornine. Pri drugem načinu si najprej izbereš prostornine potopljenega dela palice 20 ml, 40 ml, 60 ml in 80 ml in izmeriš pripadajoče mase. Izpolni priloženo tabelo. [4 točke]
Vpot.palice (ml)

0

       
mT (g)          

  b) V koordinatnem sistemu nariši točke, ki predstavljajo maso, ki jo kaže tehtnica, v odvisnosti od prostornine potopljenega dela palice mT = mT (Vpot.palice). Nariši tudi premico, ki se točkam najbolje prilega. [3 točke]
  c) Izračunaj gostoto slane vode. [3 točke]

9. razred:

gibanj_m.jpg (3030 bytes)
gibanje1_m.jpg (7122 bytes)
  S poskusom boš raziskal gibanje kroglice po klancu. Meril boš čase in razdalje, izračunal pa hitrosti in pospešek kroglice.
  Pribor: žleb z naklonom, jeklena kroglica, tračni meter 2 m, mobilni telefon s štoparico, ki zapisuje vmesne čase, navodilo za uporabo štoparice.
  a) Postavi kroglico k puščici na vrhu klanca, jo spusti in hkrati pritisni tipko pod ukazom Začni. Tipko nato pritisni ob vsakem prehodu kroglice mimo puščice na klancu in meritve vnesi v stolpec t1 v tabeli. Meritev ponovi še dvakrat. Če si pri kaki meritvi naredil napako, lahko meritev seveda ponoviš. V zadnjem stolpcu tpovp izračunaj povprečne vrednosti časov za vsako pot s. [3 točke]
s (cm) t1 (s) t2 (s) t3 (s) tpovp (s)
0 0 0 0 0

12

       

48

       

108

       

  b) Zaradi lažjega razmišljanja k vrednostim za poti na sliki pripiši še ustrezne povprečne čase tpovp. Nato za vse tri intervale izračunaj povprečnehitrosti vpovp in jih vpiši v spodnjo tabelo.
  Izračunaj še srednje čase tsr za vse tri intervale. Izračunaš jih tako, da sešteješ začesni  in končni čas intervala in vsoto deliš z 2. [3 točke]

  vpovp (cm/s) tsr (s)

1. interval

   

2. interval

   

3. interval

   

  c) V diagram povprečna hitrost vpovp v odvisnosti od srednjega časa tsr vriši dobljene vrednosti in nariši premico, ki se točkam najbolje prilega. [2 točki]
  d) Iz diagrama izračunaj pospešek kroglice. [2 točki]

 

elektrika2_m.jpg (6704 bytes)elektrika1_m.jpg (7869 bytes)   V "črni" škatli s štirimi priključki z oznakami A, B, C in D sta priključena dva enaka porabnika in dioda. Dioda je element, ki v eni smeri prevaja tok, v drugi pa ne, kot kaže slika. Zaporedno z diodo je povezan eden od obeh porabnikov in pri pravilni vezavi ni nevarnosti, da bi prekoračil merilno območje ampermetra. Porabnik označimo s pravokotnikom.
                                  dioda.gif (1387 bytes)
  Pribor: "črna" škatla, galvanski člen, ampermeter, vezni vodniki.
  Opozorilo: pri nepravilni vezavi ampermetra, recimo, če priključiš ampermeter neposredno na galvanski člen, lahko pregori varovalka v ampermetru. V tem primeru pokliči asistenta, da zamenja varovalko. Takšna napaka pomeni odbitek ene točke.
  Če boš imel težave pri ravnanju z ampermetrom, pokliči asistenta, da ti pomaga.
  a) nariši vezje, v katerem so galvanski člen, ampermeter in priključka A in B "črne" škatle povezani v električni krog. Vezje sestavi in izmeri tok: IAB = ................. [3 točke]
  b) Zamenjaj priključke na "črni" škatli in izmeri še naslednje tokove:
  ICD = ........................ ,  IBC = ................... , ICB = ..................
  IBC pomeni, da merimo tok v smeri od priključka B proti priključku C, ICB pa pomeni, da erimo tok v nasprotni smeri. Razmisli, v kateri smeri galvanski člen poganja tok. [2 točki]
  c) Nariši vezje, ki je v "črni" škatli. Pri reševanju bo potrebno izmeriti tokove še za druge pare priključkov. [5 točk]
                                  crnaskatla.gif (1417 bytes)

8. maj 2004

7. razred
1. naloga: Merjenje gostote

potapljanje1_m.jpg (6037 bytes)
potapljanje_m.jpg (3529 bytes)
potapljanje2_m.jpg (7381 bytes)
  Pripomočki:
  tekočina v čaši, silomer, menzura, predmet.

  Izmeri gostoto tekočine, ter gostoto snovi, iz katere je predmet.

  (a) Zapiši zaporedje korakov, ki jih izvedeš.                                  3t
  (b) Kolikšna je gostota snovi, iz katere je predmet?                     3t
  (c) Kolikšna je gostota tekočine?                                                    4t

2. naloga: Pretakanje

pretakanje4_m.jpg (6247 bytes)
pretakanje2_m.jpg (4246 bytes)
pretakanje3_m.jpg (8388 bytes)
  Pripomočki:
  s cevko povezani menzuri, štoparica, merilo za višino na menzuri, vrč z vodo.

  Pri poskusu boš spremljal in beležil, kako se s časom med pretakanjem spreminjata višini gladin vode h1 in h2 v povezanih posodah. S cevkami in ventili ravnaj previdno in pazljivo.
  Zapri ventil na širši posodi, v ožjo pa nalij 1000 ml vode. Širša posoda naj bo na začetku prazna.
  Spremljaj in beleži, kako se s časom med pretakanjem spreminjata višini gladin vode h1 in h2 v povezanih posodah. Odpri ventil in v tabelo zabeleži čas, v katerem se gladina vode v ožji menzuri spusti za 1 cm. Zabeleži čas vsakič, ko se gladina spusti za naslednji centimeter, dokler se pretakanje ne zaustavi. Vsakič tudi izračunaj prostorninski pretok vode med posodama.
  Pojasnilo: Prostorninski pretok OV je količnik med prostornino tekočine V, ki se pretoči, in časom t, v katerem se tekočina pretoči, OV = V/t.
  (a) Meritve in izračunan prostorninski pretok vpiši v tabelo            2t
  (b) Nariši diagram, ki prikazuje višini gladin v obeh posodah v odvisnosti od časa! Grafa riši v isti koordinatni sistem in ju jasno označi. Skozi točke meritev nariši krivuljo.                                    2t
  (c) Nariši nov diagram, ki prikazuje, kako se spreminja prostorninski pretok v odvisnosti od časa.                                                        2t
  (d) Nariši tudi diagram, ki prikazuje, kako se spreminja prostorninski pretok med posodama v odvisnosti od razlike med višinama gladin vode (h1 - h2) v posodah.                                                           2t
  (e) Z besedami opiši odvisnost prostorninskega pretoka med posodama od razlike višin gladin vode v posodah!                          2t

8. razred

1. naloga: Žogice

zogice_m.jpg (5771 bytes)
odskocnost_m.jpg (2297 bytes)
odskakovanje_m.jpg (6893 bytes)
  Pripomočki:
  štiri žogice, tehtnica, uteži, metrska palica z merilom.

  Izmeri, kako visoko se odbijejo žogice in oceni za kolikšen odstotek se zmanjša kinetična energija žogice pri enem odboju žogice.
Navodilo: Spusti žogico z višine 0,5 m in po prvem odboju izmeri višino, do katere se odbije. Poskus ponovi vsaj petkrat. Izmerke beleži v tabelo. Poskuse ponovi z vsemi štirimi žogicami.
  (a) Katere oblike energije ima žogica tik po odboju?                      1t
  (b) Katere oblike energije ima žogica v najvišji legi po odboju?      1t
  (c) V tabelo zapiši za vsako žogico, kolikšna je njena potencialna energija preden jo spustiš, kolikšna je njena kinetična energija tik preden trči ob mizo, ter kolikšna je njena kinetična energija tik po porvem odboju.                                                                          4t
  (d) Za vse štiri žogice izračunaj, za koliko odstotkov se je zmanjšala njihova kinetična energija pri enem odboju?                                  2t
  (e) Kaj se zgodi z "izgubljeno" kinetično energijo?                          2t

2. naloga: Vezava stikal

stikala_m.jpg (5614 bytes)   Pripomočki: škatla s štirimi stikali, baterija, dve žarnici, vezne žice.

  V trgovini z elektro materialom lahko kupimo več vrst stenskih stikal, med drugim navadno, menjalno in križno stikalo. Na zunaj so si to stikala zelo podobna, vendar se ob preklopu tipke vsako od njih obnaša drugače. V tej nalogi boš najprej raziskal, v katerega od treh tipov stikal sodi posamezno stikalo, ki se skriva v škatli. Nato boš uporabil ustrezno stikalo in ge zvezal v električni krog, da bo to imel zahtevane lastnosti.
Preden se lotiš reševanja praktične naloge, opišimo delovanje stikala posameznega tipa.
Navadno stikalo je tisto, pri katerem v enem položaju tipke ni stika med nobenima priključkoma stikala, v drugem položaju tipke pa je med dvema priključkoma stik (slika A).
Menjalno stikalo je tisto, pri katerem je v enem položaju tipke stik med dvema priključkoma stikala, recimo 1 in 2, v drugem položaju tipke pa, je stik med enim od prejšnjih priključkov in tretjim priključkom, recimo 1 in 3 (slika B).
Križno stikalo je tisto, pri katerem sta v enem položaju tipke v stiku dva para kontaktov, recimo 1 s 4 in 2 s 3, v drugem položaju tipke pa sta v stiku druga dva para kontaktov, recimo 1 s 3 in 2 s 4 (slika C).

shema.jpg (10799 bytes)

elektrstikala_m.jpg (6817 bytes)   Slika shematsko prikazuje delovanje treh vrst stikal: (A) navadnega, (B) menjalnega, (C) križnega. Vsakič je spodaj narisano, kateri priključki so v stiku, ko je tipka stikala v enem položaju, zgoraj pa, kateri priključki so v stiku, ko je tipka stikala v drugem položaju. Za križno stikalo je ena povezava narisana s sivo, da se bolje vidi, da ni stika med obema povezavama.
  (a) V škatli so štiri označena stikala, vendar ne veš, katere vrste je katero. Uporabi priloženo baterijo, eno ali obe žarnici it vezne žice ter preizkusi delovanje vsakega od stikal. Vsak priključek posameznega stikala je druge barve. Pri opisu delovanja si pomagaj z barvami, da boš nedvoumno označil med katerima priključkoma je stik, ko je tipka v izbranem položaju. Za vsako od stikal napiši, katere vrste (navadno, menjalno ali križno) je!      6t
  (b) Zveži baterijo, obe žarnici ter ustrezno stikalo, tako da bo v enem položaju tipke stikala gorela ena žarnica, v drugem pa druga! Nariši shemo vezave in pojasni delovanje tvojega vezja.                                               4t

5. april 2003:

7. razred:
1. naloga:

jabolka_m.jpg (5016 bytes)
ucencizjabolki_m.jpg (6739 bytes)
jabolki_m.jpg (2344 bytes)
  Pripomočki:  vrč z vodo, merilna posoda, kadička, jabolko.

  V kadički je merilna posoda, v vrču pa voda iz vodovodne pipe. Določi povprečno gostoto jabolka.
  a) Določi prostornino jabolka.                                               2 točki
  Opiši postopek določanja prostornine.                                   2 točki
  b) Določi maso jabolka.                                                         2 točki
  Opiši postopek določanja mase. Utemelji odgovor (navedi fizikalno razlago, zakaj   si tako naredil).                                                2 točki
  c) Določi povprečno gostoto jabolka.                                    2 točki

2. naloga:

gumica_m.jpg (4435 bytes)
ucencizgumicam_m.jpg (6897 bytes)
gumice3_m.jpg (3764 bytes)
  Pripomočki: stojalo, meterska palica-merilo, uteži z znano maso ( 5 x 100 g), dva neznana merjenca A in B.

  Na elastiko obešaj uteži z znanimi masami in določi raztezek. Rezultate zapisuj v tabelo in nariši graf s(m), pri čemer je s raztezek elastike, m pa masa uteži.                                                          6 točk
  a) Ali lahko na podlagi prejšnjih merjenj ugotoviš maso merjenca A? Če je odgovor da, jo izmeri in zapiši utemeljitev načina določanja mase. Če je odgovor ne, potem zapiši razlog, zakaj to ni mogoče.                               2 točki
  b)  Ali lahko na podlagi prejšnjih merjenj ugotoviš maso merjenca B? Če je odgovor da, jo izmeri in zapiši utemeljitev načina določanja mase. Če je odgovor ne, potem zapiši razlog, zakaj to ni mogoče.                               2 točki

8. razred:
1. naloga

8razred_m.jpg (3955 bytes)
nihalo_m.jpg (2029 bytes)
trak_m.jpg (1750 bytes)
  Pripomočki: Trak označen z brnačem, ravnilo - merilo.

  Oglej si poskus.
  Papirnat trak pritrdimo na nihalo, ki je v skrajni legi. Poženemo brnač in nihalo spustimo. Brnač dela pike v časovnih presledkih po 0,025 s.
  a) Označi na traku zaporedne časovne presledke (intervale) po 0,1 sekunde.                        1 točka
  b) Izmeri zaporedne dolžine poti, ki jih je opravilo nihalo v intervalih po 0,1 s, jih oštevilči in izmerke vnesi v razpredelnico. V enem stolpcu razpredelnice  naj bo številka intervala, v drugem pa dolžina poti.                                         2 točki
  c) Izračunaj povprečne hitrosti v intervalih  po 0,1 s in jih prikaži v grafu v(t).                         2 točki
d) Na katerem intervalu je največja hitrost in kolikšna je?                                                      2 točki
  e) Nariši graf poti v odvisnosti od časa.                                                3 točke

2. naloga

potenciometer_m.jpg (3195 bytes)   Pripomočki: potenciometer s kotomerno krožnico pod gumbom, vir napetosti (baterijsko korito), voltmeter.

  Potenciometer je elektronski gradnik (podoben drsnemu uporniku) s tremi priključki in vrtečim gumbom z belo piko. Priključne žice so označene z A, B in C. Enosmerni vir napetosti 6 V priključi med priključkoma A (pozitivni priključek) in C, voltmeter pa med priključkoma B in C. Preveri, če se napetost spreminja, če vrtiš gumb na potenciometru iz ene v drugo skrajno lego. Če se to ne zgodi, je napaka v vezavi.
  a) Vrti gumb in meri napetost. V razpredelnico zapisuj kot, ki ga odčitaš na kotomerni krožnici pod gumbom na mestu, kjer je bela pika in ustrezno napetost. Naredi vsaj 10 različnih meritev. Izbrani koti naj bodo med 15 in 270°.                                                             3 točke
  b) izmerke vnesi v graf odvisnosti napetosti od kota (U(a)).                                                  3 točke
  c) Med izmerjenimi točkami potegni premico in iz grafa določi smerni koeficient premice in začetno vrednost.                                                   2 točki
  d) Z enačbo zapiši odvisnost napetosti od kota.                                                   2 točki

6. maj 2000:

7. razred:

1. naloga:
iztekanje_m.jpg (4838 bytes)
Potrebščine: plastenka z odrezanim vratom in iztokom zamašenim s plastelinom, menzura, kad, posoda z vodo, štoparica, merilo, 2 elastiki.
a) Izmeri višino vodne gladine v plastenki v odvisnosti od časa. Začetna višina vodne gladine naj bo 15 cm nad dnom plastenke. Meritve v enakomernih časovnih presledkih po 20 s vpisuj v tabelo. Iz podatkov v tabeli nariši graf višine vodne gladine v odvisnosti od časa.
b) Iz grafa ali z razmislekom ugotovi, kolikšna je višina vodne gladine v plastenki po daljšem času, npr. po eni uri!
c) Izmeri ali iz grafa izračunaj, koliko vode na sekundo steče skozi iztok, ko je višina vodne gladine 7,5 cm, 10 cm in 15 cm.
d) Nariši še graf za prostorninski tok (kolikšna je prostornina vode, ki izteče skozi iztok vsako sekundo) v odvisnosti od časa!
Navodilo:
Plastenka ima iztok na spodnjem delu. Zamašen je s plastelinom. Na plastenko je z dvema elastikama pritrjeno merilo, ki omogoča odčitavanje višine vodne gladine.
Najprej izmeri višino iztoka. Višine meri glede na podlago oziroma glede na dno plastenke. V plastenko nalij vodo do iztoka. Nato z menzuro izmeri, koliko vode moraš doliti v plastenko, da se gladina dvigne za 1 mm.
Sedaj lahko začneš z meritvami. Dodaj še nekoliko vode in odstrani plastelin iz iztoka. Meri čas in višino vodne gladine. Čas začni meriti, ko je gladina 15 cm nad dnom plastenke. Ves poskus delaj v priloženi kadi in vanjo tudi prestrezi iztekajočo vodo. Višino vodne gladine opazuj in meri približno 5 minut.
Ko poskus končaš, izlij vodo iz kadi v lijak in s plastelinom ponovno zapri iztok na plastenki.
Podatke v tabeli vnesi v graf, nato pa skozi točke v grafu s prosto roko potegni gladko krivuljo. Prav vse točke verjetno ne bodo ležale na krivulji. To pomeni, da je meritev obremenjena z napako, ki, pa se ji ni mogoče izogniti.
iztekanje2_m.jpg (2937 bytes)

2. naloga:
gumiceelastike_m.jpg (4639 bytes)
Potrebščine: stojalo, elastika, vzmet, uteži, merilo merjenec.
a) Vzmet obesi na stojalo. Na vzmet obešaj uteži in zapisuj raztezke v tabelo.
b) Nariši graf, ki prikazuje odvisnost raztezka vzmeti od teže obešenih uteži.
c) Na vzmet obesi merjenec in iz grafa odčitej njegovo težo.
d) Meritve ponovi še z elastiko. Izmerke vpisuj v tabelo.
e) Nariši graf, ki prikazuje odvisnost raztezka elastike od teže uteži.
f) Primerjaj grafa. Katere razlike opaziš? Ali za elastiko velja Hookov zakon? Utemelji odgovor.
gumicainelastika_m.jpg (3174 bytes)

8. razred:

1. naloga:
elektrika_m.jpg (3933 bytes)
Potrebščine: žarnica, voltmeter, ampermeter, napetostni izvir.
Pri kateri napetosti na žarnici je njena moč 1 W?
Električna moč žarnice raste s kvadratom napetosti. Odvisna je tudi od upora žarnice, ki pa se z napetostjo spreminja. Zato napetosti ne moremo izračunati, ampak si pomagamo z umeritveno krivuljo: izmerimo moč v odvisnosti od napetosti U in narišemo graf za moč v odvisnosti od U2 ((P(U2)).
Navodilo:
a) Sestavi vezje z žarnico, voltmetrom in ampermetrom ter nariši ustrezno shemo.
b) Izmeri tok pri napetostih 1 V, 2 V,...in vsakič izračunaj moč žarnice. Meri vse do napetosti, pri kateri je moč večja od 1 W. Meritve zapiši v tabelo.
c) Nariši krivuljo P = P(U2), ki ni premica. Nato iz grafa preberi kvadrat napetosti pri moči 1 W in izračunaj ustrezno napetost.
Merilnega območja instrumentov ne spreminjaj, da ne prekoračiš toka 0,6 A. Žarnica je grajena za največjo napetost 6 V, zato pazi, da te napetosti ne prekoračiš.

U I P = UI U2
[V] [A] [W] [V2]
1,0      
2,0      
3,0      
4,0      
5,0      

2. naloga:
Potrebščine: ravnilo z merilom.
Avto ima vgrajen merilnik z računalnikom, ki beleži položaj telesa v vsaki sekundi. Spodaj je primer računalniškega izpisa. ! cm na izpisu pomeni 1 m v naravi.
V trenutku, ko avto spelje z mesta, ga prehiti kolesar, ki se giblje enakomerno s hitrostjo 8 m/s.
a) Dokaži, da se avto giblje enakomerno pospešeno.
b) V kolikšnem času avto dohiti kolesarja?
c) Kolikšna je v tem času prevožena pot obeh vozil?
d) V isti koordinatni sistem nariši grafa hitrosti avtomobila in kolesarja v odvisnosti od časa.
8.r.2000_m.jpg (3012 bytes)

8. maj 1999:

7. razred:

1. naloga
rizvdolini_m.jpg (4269 bytes)
Eksperimentalno ugotovi in grafično predstavi, kako na gibanje pločevinke v kartonasti dolini vpliva količina riža v pločevinki. Odvisnost razloži z energijskim zakonom.
Potrebščine: Kartonasta dolina z merilom, leseni kladi, pločevinka z zamaškom, posoda z rižem, lijak, plastična žlica.
Navodilo: Na mizi je karton, ki je na obeh krajiščih podložen z lesenima kladama tako, da je nastala kartonasta dolina. Na karton je prilepljeno merilo. Pločevinko položi na pobočje doline na začetek merila in jo izpusti. Kotali se iz enega na drugo stran pobočja, dokler se ne ustavi na dnu doline.
Vsuj v pločevinko merico riža (dve žlici), jo zamaši z gumijastim zamaškom in poskus ponovi. Poskus poteka drugače kot s prazno pločevinko.
a) Nariši graf: na abscisno os nanašaj količino riža merjeno v žlicah. Na ordinatno os nanašaj oddaljenost od sredine doline, na kateri se pločevinka po prvem spustu ustavi (preden se začne vračati v dolino). Začni s prazno pločevinko. V pločevinko dodaj vsakič po dve žlici riža in si pri tem pomagaj z lijakom. Zadnjo meritev izvedi s polno pločevinko.
b) Ugotovi, pri kolikšni količini riža (merjeno v žlicah) se pločevinka kotali najbolje in pri kolikšni najslabše?
c) Razloži energijske spremembe od trenutka, ko spustimo pločevinko z rižem iz najvišje lege do trenutka, ko se po prvem spustu ustavi (preden se začne vračati v dolino)! Razloži izmerjeno odvisnost!
rizvdolini2_m.jpg (4130 bytes)

2. naloga:
termometer_m.jpg (5327 bytes)
Umeri tekočinski termometer! Ugotovi, kolikšno temperaturo predtavlja rdeča oznaka na cevki!
Potrebščine: grelna plošča, erlenmajerica z zamaškom in cevko v njem, štoparica, alkoholni flomaster, merilo.
Navodilo: Najprej na list, ki ga boš oddal, vpiši oznako termometra (črke A - K)
Ko se tekočina segreva, se razpenja. Povečanje prostornine lahko izkoristimo za merjenje temperature. Erlenmajerico z vstavljeno stekleno cevko in napolnjeno z obarvano vodo uporabimo kot tekočinski termometer.
Tekočinski termometer postavi na segreto ploščo grelnika in spremljaj dvigovanje višine gladine 10 minut. Termometer dobi od grelnika vsako sekundo 100 J toplote. Izgube so že upoštevane. Specifična toplota termometra je 3500 J/kgK, njegova masa pa je izpisana na termometru. Termometra ne odpiraj! Delaj pazljivo, da se ne opečeš ali popariš!
a) Nariši graf, kako se s časom spreminja višina gladine v cevki!
b) Nariši graf, kako se s časom spreminja temperatura tekočine v erlenmajerici, če je bila na začetku temperatura tekočine enaka 22°C!
c) Ugotovi, kolikšno temperaturo predstavlja rdeča oznaka na skali termometra!
termometer2_m.jpg (6152 bytes)

8. razred:

1. naloga:
Na papirnem traku, ki ga je voziček vlekel skozi brnač pri gibanju po klancu navzdol, so odtisi ob začetku gibanja vozička in nato vsakih 0,1 sekunde tako, da so pike v časovnih presledkih po 0,1 sekunde. Rezultate ugotovitev vnesite v tabelo.
a) Na traku (v okviru) najprej označite položaj vozička v času t1 = 0,5 s in v času t2 = 0,7 s. Okrog izbranih časov t1in t2 označi dva časovna presledka Dt1 = Dt2 = 0,2 s (Dt1 traja od 0,4 s do 0,6 s in Dt2 pa od 0,6 s do 0,8 s).
b) Izmerite časovnima presledkoma ustrezna intervala poti Ds1in Ds2 in ju vpišite v trak. Iz tako dobljenih podatkov izračunajte povprečni hitrosti v1 in v2 v obeh časovnih presledkih.
c) Vnesite izračunani hitrosti v graf, s čimer prikažete odvisnost hitrosti vozička od časa. Kaj dobljeni graf pove?
d) Izračunajte pospešek gibajočega vozička vozička v trenutku t = 0,6 s (označite ta trenutek v traku) na dva načina, iz znane spremembe hitrosti in iz izmerjene opravljene poti v času 0,6 s. Vpišite potrebne podatke za izračun pospeška!
e) Izračunajte hitrost vozička  v trenutku, ko se je ta zaletel v oviro in obstal., brnač pa se je hkrati izključil. Vpišite potrebne podatke za izračun te hitrosti!
8.r.99_m.jpg (3529 bytes)

2. naloga:
modragalica_m.jpg (3934 bytes)
Na bakrovo (+) in aluminijevo (-) elektrodo, ki sta potopljeni v modri galici, priključite enosmerno napetost tako, da je bakrova elektroda na pozitivnem, aluminijeva elektroda pa na negativnem priključku istosmernega napetostnega vira. Tok v električnem krogu merite z ampermetrom, napetost med elektrodama pa z voltmetrom. Obseg voltmetra je 3 V, obseg ampermetra pa 600 mA in ju med meritvijo ne spreminjajte.
a) Najprej narišite celotno električno shemo, po kateri boste sestavili vezje. Če uničite varovalko ampermetra zaradi napačne vezave, naloge ne morete nadaljevati. Elektrodi potisnite kar se da globoko v elektrolit, vijak na vertikalnem stojalu ustrezno pritrdite. Elektrod ne snemajte s stojal.
b) Spreminjajte napetost po 0,5 V od 0,5 V do 3 V in odčitavajte tok. Meritve vnesite v tabelo in izračunajte upor za vse navedene vrednosti napetosti. Napravite graf odvisnosti toka od napetosti. Kaj lahko ugotovite na podlagi dobljenega grafa in izračunanih vrednosti upora elektrolita? Kako se upor elektrolita spreminja z napetostjo? Odgovor zapišite!
c) Obe elktrodi dvignite tako, da sta v elektrolit potopljeni le do polovice. Z meritvijo ugotovite, kako se je pri tem spremenil upor elektrolita? Ugotovite torej, kako je upor elektrolita odvisen od velikosti v elektrolit potopljenih elektrod? Odgovor zapišite!

U I R
V A W
0,5    
1    
1,5    
2    
2,5    
3    

modragalica2_m.jpg (4892 bytes)

11. maja 1996

7. razred:

Naloga 1:
Na razpolago imate iz plastenke narejeno upogibno tehtnico, 5,6 g uteži sive barve in kozarec vode. Določite gostoto dveh neznanih predmetov zlate in rumene barve!
Navodilo: S 5,6-gramskimi utežmi izdelajte umeritveno krivuljo za upogibno tehtnico. Nato stehtajte neznana predmeta, najprej na zraku, nato tako, da sta potopljena v vodo.
upogib_m.jpg (2509 bytes)

Naloga 2:
a) V banjo nalijte vodo do višine 2 cm. Vanjo postavite kozarec s svečo v njem. Prižgite svečo in počakajte, da se plamen razgori. Prekrijte kozarec s čašo. Opazujte višino vodne gladine v čaši!
I)  Narišite stanje ob začetku poskusa.
II) Narišite stanje, ko sveča ugasne.
III)Narišite stanje ob koncu poskusa, ko se pod čašo nič več ne spreminja!
IV)Izmerite, za koliko se spremeni tlak od začetka do konca poskusa. Opišite kako ste izmerili tlačno razliko!
b) V banjo nalijte vodo do višine 2 cm. Vanjo postavite kozarec s svečo. Ob kozarec s svečo prislonite cevko, ki sega do vrha kozarca na eni strani in do roba banjice na drugi strani. Prižgite svečo in počakajte minuto, da se plamen razgori. Prekrijte kozarec s čašo tako, da se zrak pod čašo lahko skozi cevko izmenjuje z zrakom v okolici.
I)  Narišite stanje ob začetku poskusa.
II) Narišite stanje, ko sveča ugasne.
III)Narišite stanje ob koncu poskusa.
IV)Opišite razliko med poskusom (a) in (b) in jih razložite.
Na razpolago imate banjo, vrč z vodo, čašo, kozarec, 2 sveči, vžigalice, ravnilo in cevko.
svecapodkozarcem_m.jpg (3023 bytes)svecaugasnila_m.jpg (3141 bytes)svecascevko_m.jpg (2866 bytes)