EKSPERIMENTALNE IZPITNE NALOGE IZ NARAVOSLOVJA S FOTOGRAFIJAMI POSKUSOV

Pokojni profesor dr. Janez FERBAR je v okviru dolgoletnega poučevanja metodike začetnega naravoslovja - fizikalne vsebine v 2. letniku oddelka za predšolsko vzgojo in naravoslovja - fizikalni del v 1. letniku oddelka za razredni pouk uvedel pri izpitih tudi eksperimentalni del, pri katerem študentke samostojno izvedejo dve preprosti eksperimentalni nalogi. Tudi sedaj nosilki predmetov profesorica dr. Mojca ČEPIČ in višja predavateljica mag. Ana GOSTINČAR BLAGOTINŠEK z asisitentkami pripravljajo poleg običajno treh teoretičnih tudi dve eksperimentalni nalogi. V nadaljevanju je nekaj nalog, ki so jih v preteklih letih reševale študentke na izpitih in fotografije pripomočkov, ki so jih dobile. Ker pripomočkov običajno ni toliko, kot je prijavljenih študentk, si pripomočke izmenjujejo, običajno na 15 minut, kar pomeni, da imajo le toliko časa za reševanje te naloge. Pri tem lahko uporabljajo le svojo naravoslovno listnico z zapiski s predavanj, laboratorijskih vaj, terenskih vaj, seminarjev in domačimi nalogami. Objavljene naloge so prostorsko skrčene, brez prostorov za odgovore oz. so manjši, prav tako so izpuščene tabele, mreže in koordinatni sistemi, ki so v originalnih nalogah, ki jih rešujejo študenti.
Trenutno je objavljenih 160 nalog in več kot 200 fotografij pripomočkov, ki jih lahko povečate, če kliknete nanje (hyperlink).

® Spletne strani lahko uporabljate le za svoje namene. ©

7. 7. 2015


1.       naloga: a) (eksperimentalna) Pred pričetkom dela preberite nalogo do konca in si pripravite tabelo za vpisovanje izmerkov. Potrebščine: termometra, pločevinki, vrč tople vode, vrč mrzle vode, ura.

Manjšo pločevinko postavite v večjo in jo napolnite z vročo vodo do 1 cm pod robom. V večjo pločevinko previdno nalijte mrzle vode do enake višine. V obe pločevinki takoj postavite termometra in beležite temperaturo vode vsake pol minute, pet minut. Mešajte. Meritve beležite v tabelo. (2t)

b) Narišite grafa, ki prikazujeta odvisnost temperature v obeh pločevinkah od časa v isti koordinatni sistem. (1,5t)

Prostor za tabelo in graf:

c) S Čim .., tem … stavkom opišite soodvisnost med (1,5t)

… trajanjem poskusa in temperaturo hladne vode: (0,5t)

……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

… trajanjem poskusa in temperaturno razliko med vodo v obeh pločevinkah: (0,5t)

……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

… temperaturno razliko med vodo v obeh pločevinkah in hitrostjo spreminjanja temperature v pločevinkah. (0,5t)

……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

30. 6. 2015


Naloga 1: Sončnice [7,5 t]

a)    Za izvedbo naloge potrebuješ ravno zrcalo. Nekatere podobe, ki jih kažejo slike od A do F, lahko vidimo, če na slike sončnic na desni strani podob postavljamo ravno zrcalo tako, da je le-to pravokotno na list papirja. Obkrožite črke nad podobami, ki lahko nastanejo na ta način. Za te primere narišite tudi položaj zrcala na sliki sončnice na desni strani. Opomba: podobe od A do F so lahko zasukane glede na podobe, ki jih dobite, če na sliko sončnice na desni postavite ravno zrcalo. [4,5 t]

A

 



B



C



D



E



F



 

b)    Predstavljajte si, da bi imeli polprepustno zrcalo. Narišite položaj polprepustnega zrcala tako, da sončnico preslikate v vazo. Narišite konstrukcijo, ki jasno kaže na ustreznost postavitve polprepustnega zrcala. [1 t]

           

      

 

c)    V sončni svetlobi občudujemo rumen cvet sončnice. Katera od spodaj zapisanih izjav pravilno opisuje, zakaj vidimo cvet rumen? Obkrožite črko pred pravilnim odgovorom. [1 t]

A.    Cvet odbija svetlobo vseh barv enako.

B.    Cvet  odbija svetlobo vseh barv, razen zelene.

C.   Cvet oddaja svetlobo rumene barve.

D.   Cvet odbija rumeno svetlobo, drugo svetlobo vpija.

 

d)    Rumen cvet sončnice držimo v rokah in se pogledamo v zadnjo stran žlice. Kaj velja za sliko, ki jo vidimo? [1 t]

A.   Slika je vedno obrnjena in realna. 

B. Slika je vedno    pokončna in realna.    .

C.   Slika je vedno obrnjena in navidezna.

D.   Slika je vedno pokončna in navidezna.

 


Naloga 2: Ohlajanje pijače [10 t]

Pripomočki: lonček, termometer, 2 kocki ledu, vrč s toplo vodo, pladenj, štoparica

V lonček nalijte toplo vodo do oznake in ji izmerite temperaturo. Takoj ko topli vodi dodate 2 kocki ledu, pričnite meriti čas in vsakih 30 sekund odčitajte temperaturo. Skupno merite 5 minut.

Meritve zapišite v tabelo in narišite graf temperature v odvisnosti od časa [6 t]

Prostor za tabelo in graf

b)      V isti koordinatni sistem narišite graf, ki ga bi dobili, če bi bila začetna temperatura tople vode višja. [1 t]

b)      Narišite skico poskusa, takoj ko vodi dodate led. S puščicami nakažite vse toplotne tokove. Z debelino puščice ponazorite velikost toplotnega toka. [2 t]

c)       Lonček z vodo stoji na leseni mizi s kovinskimi nogami v sobi s temperaturo 20 °C. Katera trditev pojasni, zakaj čutimo, da so kovinske noge hladnejše od lesenega dela mize? [1 t]

A.    Toplotna kapaciteta kovinskih nog je manjša od toplotne kapacitete lesenega dela mize.

B.    Kovina ima nižjo temperaturo od lesenega dela mize.

C.   Kovina boljše prevaja toploto kot les.

D.   Molekule v kovini se gibljejo hitreje od molekul v lesu.


Naloga 3: Plavanje in potapljanje [6 t]

Pripomočki: merilna posoda, lesen kvader, vrč z vodo, pladenj

S pripomočki, ki jih imate na voljo, izvedite vse meritve, ki so potrebne za izračun gostote kvadra.

Vse izmerke fizikalno korektno zapišite in natančno opišite postopek merjenja (lahko tudi narišete skico).

Izračunajte gostoto kvadra in komentirajte dobljeni rezultat.

17.6.2015


1.      naloga:
Pripomočki: Čaša, posoda z vodo, kocke ledu, termometer, štoparica.
a)
      V čašo nalijte 1,5 dl vode in ji izmerite temperaturo. Izmerite tudi temperaturo zraka v prostoru.
Temperatura vode: ……………………………………       Temperatura zraka: ………………………………………………………
b)
      V vodo dodajte 4 kocke ledu, mešajte in vsakih 30 s izmerite temperaturo mešanice ledu in vode. Merite 7 min in meritve vpisujte v tabelo.
c)
       Narišite graf, ki prikazuje odvisnost temperature vode od časa.
Prostor za tabelo in graf:

a)     Z drugo barvo v isti koordinatni sistem skicirajte kako bi se spreminjala temperatura, če bi v isto količino vode dodali 3 kocke ledu. Pripišite legendo.
b)
    Kolikšna bi bila temperatura vode po 5 urah? …………………………………………………………………………………………
c)
     Utemeljite odgovor.
…………………………………………………………………………………………………………………
d)
    Za pravkar izvedeni poskus zapišite
- neodvisno spremenljivko ……………………………………………………    - odvisno spremenljivko …………………………………………...
- dve konstanti …………………………………………………………………………………………………

2.   naloga:
V spodnji tabeli sta predstavljeni dve različni električni vezji.
a)    V prvem primeru dopolnite tabelo (desni stolpec) s shemo vezja, ki je fotografirano v levem stolpcu.
b)     V drugem primeru iz pripomočkov sestaviti vezje, ki je shematično prikazano v desnem stolpcu. Ko sestavite vezje, se podpišite v tabelo in pokličite asistenta, da vezje fotografira. Sestavite ga ob tabeli, da bo na fotografiji vidno tudi vaše ime.

 

Fotografija vezja

Shema vezja

1. primer:


 

2. primer:

 

Ime in priimek:

 

 


 

11. 6. 2015


Naloga 1: Kljunasto merilo [6 t]

Kolikšna je debelina enega lista papirja v posameznem paketu? Pomagajte si s kljunastim merilom. Vse potrebne izmerke zapišite.

 

List v paketu 1: ………………………

List v paketu 2: ………………………

List v paketu 3: ………………………



Naloga 2: Iztekanje vode [8 t]

Pripomočki: plastenka z luknjico, kocka, voda, ravnili, gumice

a)    Plastenko postavite na kocko. V plastenko nalijte vodo do oznake. Ustrezno namestite ravnili. Pripravite si tabelo za vpis izmerkov višine gladine vode v plastenki in dometa curka.

Odprite zamašek in vsakič, ko se gladina vode v plastenki zniža za 3 cm, zabeležite domet curka. Meritve zapišite v tabelo in narišite graf dometa curka v odvisnosti od višine gladine vode v plastenki. [6 t]

Prostor za tabelo in graf


a)    V isti koordinatni sistem narišite graf, ki ga bi dobili, če bi plastenka imela manjšo luknjico. [1 t]

  b)    S pomočjo grafa sklepajte, kolikšen bi bil domet curka, če bi bila višina gladine vode v plastenki 30 cm. …………………… [1 t]



Naloga 3: Barvni papir [9 t]

a)    Pred vami je 7 listov papirja in merilnik osvetljenosti.

Po čem se listi papirja razlikujejo? [0,5t]   …………………………………………………………………..

b)    Načrtujte poskus, ki bo vodil do ureditve listov po odbojnosti. Odbojnost pove, kolikšen delež vpadne svetlobe površina odbije. Opredelite neodvisno spremenljivko, odvisno spremenljivko in konstante pri poskusu. [1,5 t]

·         Neodvisna spremenljivka: ………………………………………………………………..…………………..

·         Odvisna spremenljivka: ……………………………………………………………………………………….

·         Konstante: …………………..…….……………………………………………………………………………

c)    Narišite skico poskusa. [1 t]

 
 

d)    Izvedite poskus. Vse potrebne izmerke zapišite v tabelo. Ne pozabite tudi nakazati izračuna odbojnosti. [3,5 t]

5. 2. 2015



29. 1. 2015


1.         Izmerite prostornino in maso teles v zbirki (4 telesa). Meritve zapišite v tabelo in narišite graf, ki prikazuje odvisnost prostornine teles od njihove mase.

a)       Soodvisnost, ki jo prikazuje zgornji graf opišite s stavkom  "Čim…. tem…".  ....................................................

b)       Primerjajte gostote teles. Uporabite oznake na telesih (A…) in znaka < ter =. ...............................................

c)       V isti koordinatni sistem  (zgoraj) s črtkano črto skicirajte kakšen bi bil graf, če bi imeli telesa enakih oblik in velikosti iz kovine.



a)     Predstavite porazdelitev množice lončkov po kvantitativni spremenljivki s tabelo in histogramom.

Ime spremenljivke: ………………………………………………………

b)     Dopolnite spodnjo tabelo spremenljivk na množici lončkov. Navedite vsaj tri vrednosti spremenljivk (razen pri kvalitativni spremenljivki).

Vrsta spremenljivke kvalitativna semikvantitativna kvantitativna
Ime spremenljivke


Vrednosti spremenljivke


c)     Navedite vsaj dve konstanti na množici:______________________________________

d)     Množico lončkov razvrstite in uredite po dveh spremenljivkah hkrati.

Skicirajte to razvrstitev in ureditev množice.





23. 1. 2014

 Merjenje osvetljenosti
 Pozor: Pazite, da med poskusi s telesom ne zasenčite polarizatorjev in luksmetra!
 a) Z luksmetrom izmerite prepuščeni svetlobni tok skozi polarizacijski foliji v odvisnosti od kota zasuka ene folije glede na drugo. Pri kotu 0° se oznaki na folijah prekrivata. Izmerite in v tabelo zapišite prepuščeni svetlobni tok v tej legi folij. Zgornjo folijo zasučite tako, da oznaki oklepata kot 10° in ponovno izmerite ter zapišite prepuščeni svetlobni tok. Postopek ponavljajte, dokler oznaki ne oklepata kota 90°. V oglata oklepaja dopišite, v kakšnih enotah merite količini. [3 t]
 b) Narišite še skico poskusa. [1 t]
 c) Narišite graf, ki prikazuje odvisnost prepuščenega svetlobnega toka od kota med polarizatorjema. [1,5t]
 d) Z enim stavkom opišite soodvisnost
   - kota zasuka in svetlobnega toka [0,5 t]
   - kota zasuka in spremembe svetlobnega toka [1 t]
12. 9. 2013

     Razvrščanje in urejanje
Prometni znaki
(20) so vaša množica za razvrščanje in urejanje.
 a) Na množici izberite spremenljivke, jih poimenujte in s tem izborom dopolnite spodnjo tabelo. Vsaka spremenljivka mora imeti vsaj TRI vrednosti. Oblika ne šteje kot spremenljivka.

Ime spremenljivke

Vrsta spremenljivke

Vrednosti spremenljivke

Število vrednosti

 

Kvalitativna


 


 

 

Semikvantitativna


 


 

 

Kvantitativna


 


 

b) Predstavite porazdelitev prometnih znakov po vaši izbrani kvalitativni spremenljivki (iz zgornje tabele) s tabelo in histogramom.
c) S tabelo predstavite porazdelitev prometnih znakov po vaši kvalitativni in kvantitativni spremenljivki iz točke a) hkrati.


 Svetloba
 Izmerite, kako se spreminja osvetljenost luxmetra v odvisnosti od oddaljenosti med svečo in luxmetrom.
 Pripomočki: vžigalice, sveča, luxmeter, metrska palica
 Navodilo: Postavite svečo na desno in luksmeter na levo stran mize pred seboj. Z vžigalico prižgite svečo. Izmerite osvetljenost luxmetra, ko je luxmeter oddaljen 10 cm od plamena sveče. Razdaljo med plamenom in luxmetrom postopoma povečujte za 5 cm in vsakič izmerite osvetljenost. Zadnja meritev naj bo, ko sta plamen in luxmeter oddaljena 50 cm. Pazite, da luxmeter držite v višini plamena sveče.
 a) Meritve zapišite v tabelo (zapišite ustrezne enote merjenih količin).
 b)Narišite graf, ki prikazuje, kako se osvetljenost luxmetra spreminja v odvisnosti od oddaljenosti med svečo in luxmetrom.
 c) S stavkom »Čim, …, tem …« opišite soodvisnost med osvetljenostjo luxmetra in oddaljenostjo med svečo in luxmetrom. ______
 d)
Na grafu označite območje, kjer se osvetljenost luxmetra najhitreje spreminja.
 e)
Z drugo barvo v isti koordinatni sistem skicirajte še soodvisnost obeh količin, če bi pri poskusu namesto sveče uporabili namizno svetilko






27. 6. 2013

 Plavanje
 Naloga: Ugotovite, kako število sponk na plavaču vpliva na oddaljenost plavača od gladine vode v posodi.
 Pripomočki: Slamica, sponke za papir (10), posoda, ravnilo
 Navodilo: Kos slamice pri vaši nalogi ima dvoje rebrc. Slamico prepognite le preko enih rebrc tako, da bosta oba kraka enako dolga. Kraka spite s sponko. Na sponko, ki spenja kraka, obesite DVE sponki. To je vaš "plavač".Plavač spustite v kozarec z vodo. Izmerite oddaljenost najvišje točke plavača do gladine vode. To oddaljenost imenujmo kratko "višina plavača". Postopoma povečujte maso plavača z dodajanjem sponk. Sponke dodajamo vedno na prvo sponko. Vsakič izmerite višino plavača, dokler se plavač ne potopi. Meritve vpisujte v taelo. Maso merimo v številu sponk dodanih na izdelan plavač (z dvema obešenima sponkama).
 Narišite graf odvisnosti višine plavača od števila sponk na plavaču.
 a) Kolikšna bi bila oddaljenost višine plavača od, če bi na plavača obesili 8 sponk? ..............................................
 b) V graf z drugo barvo narišite odvisnost (višine plavača v odvisnosti od števila sponk na plavaču), ki bi jo dobili, če bi namesto vode poskušali uporabiti olje.
 Lesko kocke (20) so vaša množica za razvrščanje in urejanje.
 a) Na množici izberite spremenljivke, ki jih poimenujte in s tem izborom dopolnite spodnjo tabelo. Barva kock NE šteje kot spremenljivka. Vsaka spremenljivka mora imeti vsaj TRI vrednosti.
Ime spremenljivke
Vrsta spremenljivke
Vrednosti spremenljivke
Število vrednosti

Kvalitativna



Semikvantitativna



Kvantitativna


  b) Predstavite porazdelitev lesko kock po vaši izbrani kvalitativni spremenljivki (iz zgornje tabele) s tabelo in histogramom.
 c) S tabelo predstavite porazdelitev lesko kock po kvalitativni in kvantitativni spremenljivki iz tabele a) hkrati.


 Navodilo: Sestavite kotanjo za kotaljenje pločevinke, kot vam je pokazano. Postavite prazno pločevinko na levi vrh kotanje in jo spustite, da se zakotali vanjo. Izmerite, kako daleč od dna se povzpne  po pobočju na nasprotni strani kotanje. V pločevinko stresite merico riža in jo zaprite z zamaškom. Ponovite poskus kot prej. Ponovno dodajte merico riža in ponovite poskus. Ponavljajte, dokler pločevinke popolnoma ne napolnite. Meritve beležite v tabelo.
 Narišite graf, ki prikazuje soodvisnost števila meric riža in dolžino poti pločevinke od dna v nasprotno pobočje.
 Prostor za tabelo (3t) in graf (2t)

 Zapišite, katere vrste energije ima pločevinka:
 - na vrhu kotanje: (0,5t) ____________________________
 - na dnu kotanje: (0,5t) ____________________________
 Opišite energijske pretvorbe med tem, ko pločevinko spustimo, do tedaj, ko se ustavi na nasprotni strani: (1t) ________________________
 Če pločevinko pustimo, da se kotali po kotanji, nazadnje obmiruje na dnu. Kaj se zgodi z energijo pločevinke pri tem? (1t) ______________
5. 6. 2013

Cvetlične karte so vaša množica za razvrščanje in urejanje.
a) Na množici izberite spremenljivke in z izborom dopolnite spodnjo tabelo. Barva cvetov in barva ozadja ne štejeta. Izbrane spremenljivke morajo imeti več kot dve vrednosti.
Ime spremenljivke
Vrsta spremenljivke
Vrednosti spremenljivke
število vrednosti
vrsta rože
kvalitativna



semikvantitativna



kvantitativna


b) Predstavite razvrstitev cvetličnih kart po kvantitativni spremenljivki (iz zgornje tabele) s tabelo in histogramom.
c) S tabelo predstavite porazdelitev cvetličnih kart po kvalitatativni in kvantitativni spremenljivki hkrati.



13. 6. 2013

  Ugotovite, kako je čas kotaljenja kroglice po žlebu odvisen od dolžine poti.
  Potrebščine: žleb, klada za podporo, kotomer, kroglica, štoparica, metrska palica, lonček za prestrezanje kroglice, trajnoelastični kit.
  Navodilo: Nagnite žleb za 10° glede na vodoravnico in ga v tej legi podprite s klado, vznožje pa s trajnoelastičnim kitom pritrdite na klop. Vzporedno z žlebom položite metrsko palico, s katero boste merili dolžine prepotovane poti kroglice. Na vznožje žleba nataknite kozarček, da bo prestrezal kotalečo se kroglico. Prilepite ga n klop s trajnoelastičnim kitom.
 Spustite kroglico, da se zakotali po žlebu za 10 cm. Izmerite in zapišite čas, ki ga za to potrebuje. Meritev še dvakrat ponovite, nato pa dolžino poti kroglice po klančini povečajte za 10 cm in ponovno trikrat izmerite čas, ki ga kroglica potrebuje za kotaljenje. Postopek ponavljajte, dokler se kroglica ne skotali vzdolž celotnega žleba. Ko izmerite čas, ki ga kroglica potrebuje za kotaljenje od vrha do vznožja klančine, je meritev končana. Izmerke zapisujte v tabelo.
 a) Narišite graf, ki prikazuje odvisnost časa kotaljenja od dolžine poti.
 b) Z enim stavkom opišite odvisnost časa kotaljenja od dolžine poti. .............................................
 c) Kakšno je bilo gibanje kroglice po žlebu? .................................................................................
 d) Zapišite katere vrste energije je imela kroglica
 - na vrhu žleba pred pričetkom gibanja: .........................................................................................
 - med gibanjem na sredini žleba: ....................................................................................................
 - ob vznožju žleba tik po zaustavitvi: ..............................................................................................
 e) Od kod je kroglica prejela energijo, ki jo je imela pred pričetkom gibanja na vrhu žleba? ............
14. 1. 2013

 Izmerite, kako se višina gladine vode v plastenki (h) spreminja s časom (t), ko voda odteka skozi luknjico.
 Navodilo: Kocko postavite v pladenj, nanjo pa plastenko. Zatesnite iztočno odprtino s trajnoelastičnim kitom. V plastenko natočite 20 cm visoko vode. Za določevanjevišine gladine Uporabljajtepriloženo ravnilo . Pod iztočno odprtino postavite prestrezno posodo. Pripravite tabelo za vpisovanje rezultatov in štoparico.
 a) Odprite iztočno odprtino in spremljajte ter beležite višino gladine vsakih 10 sekund, dokler se iztekanje ne konča. Med iztekanjem ne ustavljajte niti vode niti štoparice.
 b) Narišite graf, ki prikazuje odvisnost višine gladine vode v plastenki (h) od časa (t).
 c) V isti koordinatni sistem skicirajte z drugo barvo še, kako bi se višina gladine vode v plastenki spreminjala, če bi bil podstavek dvakrat višji.
 d) Z drugačno barvo narišite še, kako bi se spreminjala višina gladine vode, če bi bila iztočna odprtina na dvakratni oddaljenosti od dna plastenke. Pripišite legendo!
 e) S stavkom "Čim,..., tem..." opišite soodvisnost med
 - časom iztekanja in višino gladine vode:
 - višino gladine in hitrostjo iztekanja vode:
5. september 2012


19. 6. 2012
 Množica sponk za papir (19) je vaša množica za razvrščanje in urejanje.
 a. Dopolnite spodnjo tabelo s spremenljivkami, ki imajo več kot dve vrednosti. Spremenljivka barva ne prinaša točk. (3t)

Ime spremenljivke Vrsta spremenljivke Vrednosti spremenljivke Število vrednosti
  kvalitativna    
  semikvantitativna    
  kvantitativna    

 b. Naštejte vsaj dve konstanti na množici. (1t) ________________
 c. S tabelo in histogramom prikažite porazdelitev sponk po kvalitativni spremenljivki iz zgornje tabele (pod a). Tabelo in histogram ustrezno označite. (2t)
 Tabela:                                                                                                      Histogram:
   
   
   
   
   

 d. Zastavite vprašanje (za otroke), s katerim preverite znanje branja podatkov iz tabele (pod c): (1t) ______________________
 e. Navedite dva primera urejanja iz vsakdanjega življenja. (1t) _______________________________________________
 f. S tabelo prikažite porazdelitev sponk po barvi in eni od spremenljivk iz tabele pod a. - (po obeh spremenljivkah) hkrati. (2t).



 Pripomočki: Mavrična vzmet, štoparica.
 Navodilo:
 Pred pričetkom dela preberite navodilo do konca in pripravite tabelo za beleženje izmerkov.
 a) Preštejte in zabeležite, koliko ovojev ima vzmet. Vzmet držite v roki za prvi ovoj; pustite, da preostanek prosto visio. Zanihajte vzmet v smeri gor - dol. Izmerite in zabeležite čas desetih nihajev (Nihaj je pot od ene skrajne lege do druge in nazaj.
 Meritev še enkrat ponovite. Skrajšajte prosto viseči del vzmeti za 5 ovojev (primite jih v roko) in ponovno (dvakrat) izmerite čas desetih nihajev. Postopek še 4-krat ponovite. Meritve beležite v tabelo. (5t)
 b) Za vsako število ovojev določite srednjo vrednost izmerkov časa desetih nihajev in narišite graf, ki prikazuje soodvisnost med številom prostih ovojev vzmeti in (10) nihajnimi časi vzmeti. (3t)
 c) Ali je čas (10) nihajev odvisen od števila ovojev vzmeti? Odgovor utemeljite. (0,5t) ______________________
 d) Opredelite še
 neodvisno spremenljivko pri poskusu: (1t) __________________________
 odvisno spremenljivko pri poskusu: (1t) ____________________________
 ter konstante pri poskusu: (1t) ___________________________________

25. 1. 2012
  1. Lupine mehkužcev (17) so vaša množica za razvrščanje in urejanje.

    1. Pred seboj imate 2 sliki, na katerih je množica lupin mehkužcev urejena po eni spremenljivki in razvrščena po drugi spremenljivki. Ugotovite, kateri sta ti spremenljivki, ju poimenujte in dopolnite tabelo. (2t)

Slika

Ime spremenljivke

Vrsta spremenljivke

Vrednosti spremenljivke

Število vrednosti

1






2






    1. Razvrstitev po kvalitativni spremenljivki predstavite s tabelo in histogramom. (3t)

    1. Lupine na sliki 1 so označene s številko. Lupine mehkužcev uredite oz. razvrstite po obeh (gornjih) spremenljivkah hkrati. Množico lupin razporedite po obeh spremenljivkah hkrati. Za oznako posameznih školjk uporabite številko, s katero so označene na sliki 1. Razvrstitev oz. ureditev lupin mehkužcev po dveh spremenljivkah predstavite tudi s tabelo. (2t)

  4. Elektrika

a) Na 4,5 V baterijo vežemo žarnice kot prikazujeta sliki. Za vsako sliko narišite ustrezno vezje. Uporabite simbole za shematsko risanje vezij.

Slika 1

Slika 2






b) Na kateri sliki je predstavljena zaporedna vezava žarnic? ______________________________________

c) Tok skozi baterijo je pri vezju na sliki 1 1,2 A. Kolikšen je tok skozi posamezno žarnico? ______________

d) Narišite shemo vezja, ki prikazuje, kako bi vezali voltmeter, če bi želeli izmeriti napetost na 1. žarnici pri vezavi na sliki 2. ________________

e) Kaj bi opazili, če v vezju s slike 2 odvijemo eno žarnico? ______________________________________

f) Izračunajte moč, ki se troši na eni žarnici v vezju s slike 1. ______________________________________

5. Pripomočki: plošča z odprtino, spona za pričvrstitev na mizo, vzmet, štoparica.
    Navodilo: Pred pričetkom dela preberite navodilo do konca in pripravite tabelo za beleženje izmerkov.

a. Vzmet vstavite v odprtino v deski tako, da sega 30 cm nad njo. Dolžino vzmeti merite, ko je le ta v pokončni legi, od deske do prostega konca vzmeti. Vzmet nekoliko izmaknite iz ravnovesne lege in jo spustite, da zaniha. Izmerite in zabeležite čas desetih nihajev*. Meritev še enkrat ponovite. Skrajšajte vzmet za 2 cm in ponovno (dvakrat) izmerite čas desetih nihajev. Postopek ponavljajte do (vključno) dolžine 22 cm. Meritve beležite v tabelo. (5t)
*Nihaj je pot od ene skrajne lege do druge in nazaj.

b. Za vsako dolžino določite srednjo vrednost izmerkov časa desetih nihajev in narišite graf, ki prikazuje soodvisnost med dolžino vzmeti in (10) nihajnimi časi vzmeti. (3t)
c. Ali je čas (10) nihajev odvisen od dolžine vzmeti? Odgovor utemeljite. (1t) ______________________________

d. Opredelite še
    neodvisno spremenljivko pri poskusu: (1t) _________________________
    odvisno spremenljivko pri poskusu: (1t) ___________________________
    ter konstante pri poskusu: (1t) __________________________________

Pisala (17) so vaša množica za razvrščanje in urejanje.
a) Na množici izberite spremenljivke in z izborom dopolnite spodnjo tabelo.

Ime spremenljivke Vrsta spremenljivke Vrednosti spremenljivke Število vrednosti
  kvalitativna    
  semikvantitativna    
  kvantitativna    

b) Predstavite razvrstitev pisal po vaši izbrani kvalitattivni spremenljivki (iz zgornje tabele) s tabelo in histogramom.

Astronomija
Odgovorite na vprašanja s pomočjo zvezdne karte.
a) Kako dolg bo dan danes, 25. januarja? _______________________________________
b) V katerem ozvezdju je Sonce danes, 25. januarja? _______________________________
c) Ob kateri uri bo danes vzšla Spika v ozvezdju Device? ____________________________
d) Katero ozvezdje bo danes ob 3:50 v zenitu? ____________________________________

7. 9. 2011


1. 7. 2010
  Množica papirjev (24) je vaša množica za razvrščanje in urejanje.
  a) Dopolnite spodnjo tabelo s spremenljivkami, ki imajo več kot dve vrednosti. Spremenljivka barva ne prinaša točk.

Ime spremenljivke Vrsta spremenljivke Vrednosti spremenljivke Število vrednosti
  kvalitativna    
  semikvantitativna    
  kvantitativna    

  b) Naštejte vsaj dve konstanti na množici ..........................................................................
  c) S tabelo in histogramom prikažite porazdelitev papirjev po eni od spremenljivk iz zgornje tabele (pod a). Tabelo in histogram ustrezno označite.
       Tabela:                                                                                                                     Histogram:

  d) Zastavite vprašanje (za otroke), s katerim preverite znanje branja podatkov iz tabele pod c): ........................................................................
  e) S tabelo prikažite porazdelitev papirjev po preostalih dveh spremenljivkah iz tabele pod a) - (po obeh spremenljivkah) hkrati.

28. 6. 2010
  Na stojalu je na sredini vpeta letvica. Luknjice so simetrično levo in desno. Štejemo jih od sredine proti robu. Vzmet zataknite tako, da bo en konec na prvi levi luknjici, drugi pa na prvi desni luknjici. Na obroček na sredini obesite utež.
  a) Izmerite dolžino dela vzmeti, ki sega od obročka do luknjice.
  b) Prestavite konca vzmeti na drugo luknjico. Utež je obešena na obročku. Izmerite dolžino vzmeti, ki sega od obročka do luknjice.
  c) Nadaljujte s prestavljanjem na sosednje luknjice. Meritve zapisujte v tabelo
  d) Zapišite odvisno spremenljivko .............................................................
  e) Zapišite neodvisno spremenljivko ..........................................................
  f) Zapišite konstante ................................................................................
  g) S stavkom "Čim ..., tem ...." zapišite soodvisnost med neodvisno in odvisno spremenljivko .....................................................
  h) Narišite graf, ki prikazuje, kako se dolžina vzmeti spreminja v odvisnosti od oddaljenosti luknjice, na katero vpnemo konec vzmeti.
  i) Z grafa odčitejte, kolikšna bi bila dolžina vzmeti, če bi konca obesili na sredino med drugo in tretjo luknjico. Označite izbrano točko na grafu.


10. 6. 2010
  Množica pokrovčkov je vaša množica za razvrščanje in urejanje.
  a) Dopolnite spodnjo tabelo s spremenljivkami, ki imajo več kot dve vrednosti.

Ime spremenljivke Vrsta spremenljivke vrednosti spremenljivke število vrednosti
     kvalitativna         
     semikvantitativna          
    kvantitativna         

  b) Naštejte vsaj dve konstanti na množici. .........................................
  c) S tabelo in histogramom prikažite porazdelitev pokrovčkov po eni od spremenljivk iz zgornje tabele (pod a). Tabelo in histogram ustrezno označite.
       Tabela:                                                                                        Histogram:

  d) Zastavite vprašanje (za otroke), s katerim preverite znanje branja podatkov iz tabele pod c): .......................................................................................
  e) S tabelo prikažite porazdelitev pokrovčkov po preostalih dveh spremenljivkah iz tabele pod a) - (po obeh spremenljivkah) hkrati.


  Pripomočki: manjši kozarec (merica) , hruškasta posoda, merilo, vrč z vodo.
  Navodilo:
  a. Kozarec napolnite in vodo prelijte v hruškasto posodo. Izmerite in zabeležite višino gladine vode v njej. Postopek ponavljajte, dokler posoda ni polna. Meritve beležite v tabelo.
  b. narišite graf, ki prikazuje, kako je višina gladine vode odvisna od števila kozarčkov vode v posodi.
  c. Z drugo barvo narišite, kako bi se spreminjala višina gladine v enako visoki posodi drugačne oblike, ki bi bila zgoraj širša. Pripišite legendo.
  Prostor za tabelo in graf:
  d. S "Čim ..., tem ... " stavkom opišite soodvisnost višine gladine vode in števila kozarcev. ..............................................................................
  e. S "Čim ..., tem ... " stavkom opišite soodvisnost števila kozarcev in spremembe višine gladine vode. ............................................................

9. 6. 2010
  Cvetlične karte so vaša množica za razvrščanje in urejanje.
a) Na množici izberite spremenljivke in z izborom dopolnite spodnjo tabelo, pri čemer barva cvetov in barva ozadja ne štejeta kot odgovora. število vrednosti posamezne spremenljivke mora biti večje od dva.

ime spremenljivke Vrsta spremenljivke Vrednosti spremenljivke število vrednosti
  kvalitativna    
  semikvantitativna    
  kvantitativna    

b) Predstavite razvrstitev cvetličnih kart po vaši izbrani kvalitativni spremenljivki (iz zgornje tabele) s tabelo in histogramom.
c) S tabelo predstavite porazdelitev cvetličnih kart po dveh (vaših izbranih) spremenljivkah hkrati.
  Sekundno nihalo
S poskusom ugotovite, kako dolga mora biti vrvica nitnega nihala, da en nihaj traja eno sekundo.
Pripomočki: nihalo s spremenljivo dolžino, štoparica, merilo dolžine.
Nihalo naredi en nihaj, ko se premakne iz ene skrajne lege v drugo skrajno lego in nazaj. Čas enega nihaja imenujemo nihajni čas, označimo ga s t0
Dolžina nihala, ki jo označimo z l, je razdalja od obesišča do težišča uteži.
Opozorilo: Meritve so bolj natančne, če namesto časa enega nihaja t0  merite čas nekaj nihajev skupaj, na primer 10. Kot odklona nihala naj ne bo večji od približno 300  
a) Izmerite nihajne čase nihala pri dolžinah nihala 10 cm, 15, cm, 20 cm, 25 cm, 30 cm in 35 cm. Meritve zapišite v tabelo.
b) Narišite graf nihajnega časa v odvisnosti od dolžine nihala. Točke morajo biti jasno vidne. Narišite gladko krivuljo (krivo črto), ki se točkam najbolje prilega. Upoštevajte tudi, da je nihajni čas nihala z zelo kratko vrvico približno 0 s.
c) Kolikšna naj bo dolžina nihala, da bo nihajni čas 1,0 s? (označi na grafu)
d) S stavkom "Čim ...., tem ..." opišite soodvisnost med nihajnim časom in dolžino nihala...........................................................................................
e) Kolikšen bi bil nihajni čas sekundnega nihala, če uporabimo po obliki in velikosti enako utež, a z dvakrat večjo maso? .......................................

8. 6. 2010
   Množica sponk za papir (19) je vaša množica za razvrščanje in urejanje.
  a) Dopolnite spodnjo tabelo s spremenljivkami, ki imajo več kot dve vrednosti.

Ime spremenljivke Vrsta spremenljivke Vrednosti spremenljivke število vrednosti
  kvalitativna    
  semikvantitativna    
  kvantitativna    

  b) Naštejte vsaj dve konstanti na množici. ___________________________________________-
  c) S tabelo in histogramom prikažite porazdelitev sponk za papir po eni od spremenljivk iz zgornje tabele (pod a). Tabelo in histogram ustrezno označite.
      Tabela:                                                                                              Histogram:

  d) Zastavite vprašanje (za otroke), s katerim preverite znanje branja podatkov iz tabele (pod c): ________________________________
  e) S tabelo prikažite porazdelitev sponk za papir po preostalih dveh spremenljivkah iz tabele pod a) - (po obeh spremenljivkah) hkrati.
  Pripomočki: metrska palica, elastika, silomer.
  Navodilo:
  a. S prsti držite prvi konec elastike, v drugega pa zataknite silomer.
  b. Elastiko s pomočjo silomera rahlo napnite, da se zravna. Oboje držite v vodoravni legi. Z metersko palico, ki leži na klopi, izmerite in zabeležite dolžino elestike.
  c. Povlecite silomer s silo 1 N (ena črtica)
  d. Povečajte silo, s katero vlečete, še za 1 N in ponovno izmerite ter zabeležite dolžino elastike. Postopek ponavljajte do vključno 8 N. Meritve beležite v tabelo.
  e. Narišite graf, ki prikazuje, kako se je dolžina elastike spreminjala v odvisnosti od sile, s katero smo jo raztezali.
  f. *(namesto e. - za dodatne točke): Narišite graf, ki prikazuje, kako se je raztezek elastike spreminjal v odvisnosti od sile, s katero smo jo raztezali.

  Prostor za tabelo in graf:

  g. Z enim stavkom opišite spreminjanje dolžine elastike med poskusom.

21. 1. 2010
  Pripomočki: termometra, posoda s snegom, večja posoda z vročo vodo, ura.
  Navodilo:
  a. Izmerite in zabeležite temperaturo zraka v predavalnici: _______________
  b. V posodi postavite termometra in merite ter beležite temperaturo v obeh posodah vsako minuto, 4 minute.
  c. Po preteku 4 min manjšo posodo postavite v večjo. Nadaljujte z meritvijo tako, da merite in beležite temperaturi v obeh posodah vsakih 30 s, 6 min.
  d. V istem koordinatnem sistemu prikažite, kako se je temperatura v posodah spreminjala v odvisnosti od časa.
  e. Z enim stavkom opišite spreminjanje temperature v manjši posodi.
  f. S "Čim ..., tem ..." stavkom opišite spreminjanje temperature v večji posodi.
  g. Na katerega izmed faznih prehodov vode lahko sklepamo iz grafa? Kako?
  h. Pojasnite, zakaj se je spremenila hitrost spreminjanja temperature v manjši posodi. Uporabite izraza "topotni tok" in "temperaturna razlika".
  i. Narišite skico drugega dela poskusa in na njej s puščico označite od kje in kam prehaja toplota (toplotni tok)!
9. 9. 2009
  Potrebščine: vrč riža, merica - kozarček, lij, pločevinka z zamaškom, klanec, štoparica.
  Naloga: Sestavite klanec. Spustite prazno pločevinko, da se zakotali vzdolž klanca in izmerite ter zabeležite čas, ki je za to potreben.. Stresite v pločevinko merico riža in jo zamašite. Ponovno zakotalite pločevinko vzdolž klanca in izmerite ter zabeležite čas, ki je za to potreben. Postopek ponavljajte, dokler pločevinka ni polna. Po končanem poskusu spravite pripomočke v prvotno stanje.
  a) Izmerke beležite v tabelo.
  b) Narišite graf, ki prikazuje, kako se je čas kotaljenja pločevinke spreminjal v odvisnosti od števila dodanih meric.
  c) Z enim stavkom opišite soodvisnost med številom meric in časom kotaljenja.
  d) Razložite, zakaj je soodvisnost taka. uporabite (tudi) pojem "energija".
3. 9. 2009
  Potrebščine: žogica (ping-pong), različne podlage (pena, blago, papirnata brisača, krpa, stiroporna plošča, površina mize), merilo.
  Navodilo: Žogico spustite z višine 1 m na mizo. Izmerite in zabeležite višino, do katere odskoči. Na mizo položite peno in ponovite poskus. Odstranite peno in postopek ponovite še z drugimi podlagami. Izmerke zabeležite v tabelo.
  Za zgoraj opisane poskuse zapišite spremenljivki:
  neodvisna: ______________________________ in odvisna: _______________________________
  Narišite stolpični graf, ki prikazuje rezultate vaših meritev.

  Razložite, zakaj se višine odskokov razlikujejo. Uporabite tudi pojma energija in prožnost.

  Registrske tablice (17) na priloženem listu so vaša množica za razvrščanje in urejanje
  a) Na množici izberite spremenljivke in z izborom dopolnite spodnjo tabelo. Spremenljivka barva, velikost, višina in dolžina ne prinašajo točk.
Ime spremenljivke Vrsta spremenljivke Vrednost spremenljivke Število vrednosti
  kvalitativna   3
  semikvantitativna    
  kvantitativna    
  b) Naštejte vsaj dve konstanti na množici: __________________________________________
  c) Predstavite razvrstitev registrskih tablic po vaši izbrani kvantitativni spremenljivki (iz zgornje tabele) s tabelo in histogramom.
  d) S tabelo predstavite porazdelitev registrskih tablic po dveh (vaših izbranih) spremenljivkah hkrati. Sličice registrskih tablic (na priloženem listu) nalepite na ustrezna mesta v tabeli. To nalogo lahko rešujete na zadnji strani izpita.
29. 6. 2009

24. 6. 2009
 Potrebščine: merica, vrč z vodo, kozarec, merilo.
 Naloga: Z merico zajemite vodo iz vrča (20 ml) in jo prelijte v kozarec. Izmerite, kako visoko od klopi sega gladina vode. Dolijte še eno merico vode in ponovno izmerite višino gladine. Postopek ponavljajte, dokler kozarec ni poln. Po končanem poskusu spravite pripomočke v prvotno stanje.
 A) Izmerke beležite v tabelo
16. 6. 2009
  Pred vami je množica teles (20) za razvrščanje in urejanje. Na množici izberite ustrezne spremenljivke in z njimi izpolnite spodnjo tabelo.
Ime spremenljivke Vrsta spremenljivke Vrednosti Število
barva      
  kvalitativna    
  semikvantitativna    
  kvantitativna    
  a) Zapišite vsaj dve konstanti na množici. ________________________________________
  b) S tabelo in histogramom prikažite porazdelitev delov sestavljanke po vaši izbrani kvantitativni spremenljivki. Tabelo in histogram ustrezno označite.
  c) Zastavite vprašanje (za otroke), s katerim preverite znanje branja podatkov iz tabele pod b): ________________________________________
  d) S tabelo prikažite porazdelitev delov sestavljanke po vaši izbrani kvalitativni in semikvantitativni spremenljivki - po obeh spremenljivkah hkrati. Uporabite spremenljivki iz tabele pod a).
  Pred vami je neke vrste škripec. Postavitev naj bo takšna kot na skici in na katedru. Na mizo podložite krpo, na kateri naj pristanejo uteži. Meritev začnite z najmanjšo obtežitvijo.
  a) Z merjenjem ugotovite, kako število uteži na desni strani vpliva na čas dviganja bremena na levi strani. Meritve vpisujte v tabelo.
  b) Določite odvisno, neodvisno spremenljivko ter kontrolne spremenljivke.
  c) Narišite graf odvisnosti časa dviganja od števila uteži na levi strani škripca.
  d) Zapišite stavek "Čim..., tem ..." za odvisnost časa dviganja od števila uteži. ___________________________
12. 6. 2009
  Bonboni (19) so vaša množica za razvrščanje in urejanje.
  a) Na množici izberite spremenljivke in z izborom dopolnite spodnjo tabelo.
   Spremenljivke barva, velikost in debelina ne prinašajo točk.
Ime spremenljivke Vrsta spremenljivke Vrednost spremenljivke Število vrednosti
  kvalitativna   3
  semikvantitativna    
  kvantitativna    
  b) Naštejte vsaj dve konstanti na množici: __________________________________________________
  c) Predstavite razvrstitev bonbonov po vaši izbrani kvalitativni spremenljivki (iz zgornje tabele) s tabelo in histogramom.

  d) S tabelo predstavite porazdelitev bonbonov po dveh (vaših izbranih) spremenljivkah hkrati.
  Pripomočki: vzmet, kvader, posoda z vodo, merilo.
  Navodilo: Kvader obesite na vzmet. Izmerite in zabeležite dolžino vzmeti. Spodnji del kvadra potopite v vodo do prve oznake in ponovno izmerite ter zabeležite dolžino vzmeti. Potopite kvader v vodo do naslednje oznake in ponovite meritev. Postopek ponavljajte, dokler kvader ni popolnoma potopljen.
  a) Meritve beležite v tabelo.
  b) Narišite graf, ki prikazuje, kako se je dolžina vzmeti spreminjala v odvisnosti od višine potopljenega dela kvadra.
  c) Črtkano narišite, kako bi se spreminjala dolžina vzmeti, če bi kvader potopili še za 5 cm (višina dveh oznak).
  d) Z drugo barvo v isti koordinatni sistem skicirajte še soodvisnost obeh količin, če bi pri poskusu kvader potapljali v olje. Pripišite legendo.
  e) s stavkom "Čim..., tem ..." opišite soodvisnost  med višino potopljenega dela kvadra in dolžino vzmeti. ______________________________________
  f) Z enim stavkom opišite soodvisnost med višino potopljenega dela kvadra in hitrostjo spreminjanja dolžine vzmeti. _____________________________
  g) Razložite dogajanje med poskusom. _______________________________________________________________________________________
10. 6. 2009
 Pokrovčki (16) so vaša množica za razvrščanje in urejanje.
 a. Dopolnite spodnjo tabelo. Spremenljivka barva, velikost in debelina ne prinašajo točk.
Ime spremenljivke Vrsta spremenljivke Vrednosti spremenljivke Število vrednosti

kvalitativna
3

semikvantitativna


kvantitativna

  a) Naštejte vsaj dve konstanti na množici. ______________________________________
  b) S tabelo in histogramom prikažite porazdelitev pokrovčkov po vaši izbrani kvalitativni spremenljivki. Tabelo in histogram ustrezno označite.
  Tabela:                                                                                  Histogram:
  c) Zastavite vprašanje (za otroke), s katerim preverite znanje branja podatkov iz tabele pod b): _________________________________
  d) S tabelo prikažite porazdelitev pokrovčkov po vaši izbrani kvalitativni in semikvantitativni spremenljivki iz tabele pod a. - (po obeh spremenljivkah) hkrati.

 Potrebščine: plastenka, vrč z vodo, pladenj (prestrezna posoda), ura.
 Naloga: S trajno elastičnim kitom zamašite iztočno odprtino pri dnu plastenke. V plastenko natočite vodo do zgornje oznake in plastenko postavite v pladenj. Odstranite trajno elastični kit, da voda začne iztekati. Merite in beležite čase, v katerih se voda spusti za eno oznako, dokler voda ne preneha iztekati. Med poskusom ne prekinjajte iztekanje vode in ne ustavljajte ure. Po končanem poskusu spravite pripomočke v prvotno stanje.
 a) Narišite graf, ki prikazuje, kako se je višina gladine spreminjala s časom.
 b) S stavki "Čim..., tem ..."opišite soodvisnost
 I. Trajanje poskusa in višine gladine _______________________________________
 II. trajanja poskusa in hitrostjo spreminjanja višine gladine ______________________
 III. višine gladine in hitrostjo spreminjanja višine gladine    _______________________
10. 4. 2009
 Artikli iz reklamne brošure (12) so vaša množica za razvrščanje in urejanje.
 Dekoracija, cene in odstotek znižanja ne sodijo v množico!
 a. Dopolnite spodnjo tabelo. Vse spremenljivke morajo imeti vsaj po tri vrednosti.
Ime spremenljivke Vrsta spremenljivke Vrednosti spremenljivke število vrednosti

kvalitativna
3

semikvantitativna


kvantitativna

  a) Naštej vsaj dve konstanti na množici. ______________________________________
  b) S tabelo in histogramom prikažite porazdelitev pokrovčkov po vaši izbrani kvalitativni spremenljivki. Tabelo in histogram ustrezno označite.
  Tabela:                                                                                  Histogram:

  c) Zastavite vprašanje (za otroke), s katerim preverite znanje branja podatkov iz tabele pod b): _________________________________
  d) V tabeli prikažite porazdelitev artikov po vaši izbrani semikvantitativni in kvalitativni spremenljivki iz tabele pod a. - (po obeh spremenljivkah) hkrati. Artikle nalepite na ustrezna mesta v tabeli. tabelo izdelajte na posebnem listu. Ne pozabite se nanj podpisati in zapisati vpisne številke.


21. 1. 2009
  Pripomočki: termometra, posoda s snegom, posoda z vročo vodo, ura.
  Navodilo: Manjšo 2 dl posodo napolnite s snegom, ne da bi ga tlačili. V večjo posodo natočite 2 dl vroče vode in izmerite in zabeležite začetni temperaturi v obeh posodah. Manjši kozarček s snegom postavite v večjega z vročo vodo. Merite in beležite temperaturi v obeh posodah vsako minuto, 10 minut.
  a) V istem koordinatnem sistemu prikažite, kako se je temperatura v posodah spreminjala v odvisnosti od časa.
  b) S stavkom Čim ..., tem ... opišite soodvisnost med časom trajanja poskusa in temperaturo v večji posodi.
  c) Z enim stavkom opišite soodvisnost med časom trajanja poskusa in hitrostjo spreminjanja temperature v večji posodi.
  d) Razložite dogajanje v manjšem kozarcu. Uporabite pojme toplotni tok, temperaturna sprememba in temperaturna razlika.
  e) Narišite skici obeh posod med poskusom in s puščicami prikažite pretakanje toplote na začetku in ob koncu poskusa.
3. 9. 2008

1. 9. 2008
  Pred seboj imate množico teles za razvrščanje in urejanje.
  a) Dopolnite spodnjo tabelo.
Ime spremenljivke Vrsta spremenljivke Vrednosti spremenljivke Število vrednosti spremenljivke
velikost      
barva      
  kvalitativna    
  kvantitativna    

  b) V tabeli in histogramu prikažite porazdelitev teles po izbrani kvantitativni spremenljivki
  Tabela:                                                                              Histogram:

  c) V eni tabeli prikažite porazdelitev teles po barvi in velikosti hkrati

  Pripomočki: dve koriti s po štirimi galvanskimi členi, 3 vezne žice, luxmeter, svetilka z 12 V žarnico.
  Svetilko lahko vežete v električni krog tako, da spreminjate napetost vira od 0 V do 12 V v korakih po 1,5 V. Izmerite, kako se spreminja osvetljenost luxmetra (in s tem posredno gostoto svetlobnega toka žarnice) v odvisnosti od napetosti vira, na katerega je priključena žarnica. Osvetljenost odčitajte z luxmetra v nekaj sekundah, ko sklenete električni krog.
  a) Meritve zapišite v tabelo (zapišite ustrezne enote merjenih količin).
  b) Narišite graf, ki prikazuje, kako se osvetljenost luxmetra spreminja v odvisnosti od napetosti vira.
  Tabela:
  Graf:
  c) Odgovorite na naslednja vprašanja:
  Kolikšna bi bila osvetljenost luxmetra, če bi svetilko vezali v električni krog na tri vzporedno vezane galvanske člene? Odgovor utemeljite.
  ...............................................................................................................................................................................................................
  Kako bi se spremenila (povečala, zmanjšala ali ostala enaka) osvetljenost luxmetra, če bi žarnici priključeni na napetost 6 V, zaporedno vezali še eno enako žarnico? Odgovor utemeljite. .................................................................................................................................................................................
  Kako bi se spremenila (povečala, zmanjšala ali ostala enaka) osvetljenost luxmetra, če bi svetilki, priključeni na napetost 6 V, vzporedno vezali še eno enako svetilko? Odgovor utemeljite. ...................................................................................................................................................................

28. 8. 2008



23. 6. 2008
  Makaroni so vaša množica za razvrščanje in urejanje.
  a. Dopolnite spodnjo tabelo
Ime spremenljivke Vrsta spremenljivke Vrednost spremenljivke Število vrednosti
barva . . .
. kvalitativna . .
. semikvantitativna . .
. kvantitativna . .
  b. Naštej vsaj dve konstanti na množici........................................................................................................................................
  c. S tabelo in histogramom prikažite porazdelitev makaronov po vaši izbrani kvantitativni spremenljivki iz tabele pod a.
      Tabelo in histogram ustrezno označite.

  d. Zastavite vprašanje (za otroke), s katerim preverite znanje branja podatkov iz tabele pod c:.....................................................
  e. S tabelo prikažite porazdelitev makaronov po vaši izbrani kvalitativni in semikvantitativni spremenljivki hkrati. Uporabite spremenljivki iz tabele pod a.

  Pripomočki: šampanjski kozarec, vrč z vodo, menzura, merilo.
  Naloga: Izmerite, kako je prosotrnina vode v šampanjskem kozarcu odvisna od višine gladine vode v njem.
  a. Navodilo: V šampanjski kozarec natočite toliko vode, da bo galidna segala 2 cm visoko. Izlijte vodo iz kozarca v menzuro in odčitajte njeno prostornino. Meritev zabeležite v tabelo. Izpraznite menzuro. Postopek ponavljajte tako, da vsakič sega gladina vode v šampanjskem kozarcu 2 cm više. Meritve beležite v tabelo. Ko količina vode v kozarcu preseže 100 ml, je meritev končana.
  b. Z grafom prikažite, kako je prostornina vode v šampanjskem kozarcu odvisna od višine gladine v njem.
      Prostor za tabelo in graf:

  c. S stavkom Čim..., tem... opišite soodvisnost med
- višino gladine vode v šampanjskem kozarcu in prostornino vode v njem: .....................................................................................
-  višino gladine vode v šampanjskem kozarcu in hitrostjo spreminjanja prostornine vode v njem: ...................................................
13. 6. 2008
  Pripomočki: žleb, klade za podlaganje, frnikola, štoparica.
  a) Navodilo: Žleb na enem koncu podložite z eno klado. Frnikolo spustite, da se kotali po nagnjenem žlebu. Izmerite in zabeležite čas, ki ga potrebuje za pot med oznakama. Podložite žleb z dvema kladama in ponovite meritev. Postopek ponavljajte  tako, da vsakič dodate po eno klado, dokler vam jih ne zmanjka. Meritve beležite v tabelo.
  b) Z grafom prikažite, kako je čas kotaljenja frnikole odvisen od števila podloženih klad.
  Prostor za tabelo in graf:

  c) S stavkom "Čim, ... tem..." opišite soodvisnost med:
  - številom podloženih klad  in časom kotaljenja frnikole: ...............................................
  - številom podloženih klad  in (povprečno) hitrostjo frnikule med kotaljenjem: ..............
4. 6. 2008
  Oglejte si množico modelov vozil. To je vaša množica za razvrščanje in urejanje.
  a) Dopolnite spodnjo tabelo (brez ponavljanja)

Ime spremenljivke Vrsta spremenljivke Vrednosti spremenljivke Število vrednosti
barva modela vozila      
vrsta modela vozila      
  kvalitativna    
  semikvantitativna    
  kvantitativna    

  b) Naštejte vsaj dve konstanti na množici
  c) V tabeli in histogramu prikažite porazdelitev modelov vozil po barvi. Med odtenki iste barve ne razločujemo. Tabelo in histogram usterzno označite.
  d) S tabelo prikažite porazdelitev modelov vozil po barvi in vrsti vozila hkrati (po obeh spremenljivkah hkrati). Med odtenki iste barve ne razločujemo.

  Prometni znaki na sliki v prilogi so vaša množica za razvrščanje in urejanje.
  Dopolnite prazna mesta v tabeli.
Ime spremenljivke Vrsta spremenljivke Vrednosti spremenljivke Število vrednosti
. kvalitativna . 3
. semikvantitativna . .
. kvantitativna . 3
. kvantitativna . .
  a) Predstavite razvrstitev prometnih znakov po vaši izbrani spremenljivki (iz zgornje tabele) s tabelo in histogramom.

  b) Predstavite porazdelitev prometnih znakov po  dveh (vaših izbranih) spremenljivkah hkrati. Sličice prometnih zankov nalepite na ustrezna mesta na hrbtni strani lista

25. 4. 2008
  Pred pričetkom poskusa preberite navodilo v celoti in si pripravite tabelo za vpisovanje izmerkov.
  Naloga: Izmerite soodvisnost med višino potopljenega dela kvadra in silo, s katero kvader razteza silomer.
  Navodilo: Kvader iz umetne mase obesite na silomer. Izmerite in zabeležite silo, s katero nepotoplejeni kvader razteza silomer. Kvadder nato potopite v vodo do prve oznake na kvadru in ponovno izmerite in zabeležite silo, s katero kvader razteza silomer. Nato kvader potopite do naslednje oznake in ponovite meritev. Postopek ponavljajte, dokler kvader ni v celoti potoplejen.
  a) Za poskus zapišite
  neodvisno spremenljivko: ________________________ odvisno spremenljivko: ______________________ , konstante (vsaj dve) ____________________
  b) Narišite graf, ki prikazuje, kako je sila, s katero kvader razteza silomer, odvisna od višine potopljenega dela kvadra.
  Prostor za tabelo in graf.

  c) S stavkom Čim ... , tem ... opišite soodvisnost med višino potopljenega dala kvadra in silo, s katero kvader razteza silomer.
  ______________________________________________________________________________________________
  d) Poimenujte silo, s katero voda deluje na potopljeni del kvadra. ____________________________________________
  e) Kolikšna je teža kvadra? ________________________________________________________________________
  f) V graf črtkano skicirajte, kako bi se odčitek na silomeru spreminjal, če bi kvader potapljali še naprej, npr. do globine 1 m.
7. 2. 2008
  Pred pričetkom poskusa preberite navodilo v celoti in si pripravite tabelo za vpisovanje izmerkov.
  Naloga: Izmerite soodvisnost med lego odprtine v steni plastenke in časom, v katerem iz plastenke odteče 3 dl vode.
  Navodilo: S trajnoelastičnim kitom od zunaj zatesnite vse odprtine na steni plastenke. Plastenko postavite na podstavek v pladnju tako, da  bo voda iz odprtine iztekala v prestrezno posodo. V plastenko nalijte vodo do oznake.
  a) Izmerite in zabeležite oddaljenost zgornje odprtine v steni plastenke od dna.
  b) Odprite zgornjo odprtino na steni plastenke. Izmerite in zabeležite v kolikšnem času iz plastenke izteče 3 dl vode.
  c)  S trajnoelastičnim kitom zatesnite odprtino in prelijte vodo iz prestrezne posode nazaj v plastenko. Če je potrebno, dolijte vode v plastenko tako, da bo segala do oznake. Ponovite poskus z naslednjo, nižjo odprtino na steni plastenke.
  č) Po koncu vzpostavite začetno stanje pripomočkov.
  Za poskus zapišite
  neodvisno spremenljivko _________________________ odvisno spremenljivko: _________________________________
  konstante
(vsaj dve) ______________________________________
  d) Narišite graf, ki prikazuje, kako je čas iztekanja odvisen od višine odprtine na steni plastenke.
  e) S stavkom Čim ..., tem ... opišite soodvisnost med višino odprtine v plastenki in časom iztekanja treh decilitrov vode: __________________________________
22. 1. 2008
  Pred pričetkom poskusa preberite navodilo v celoti in si pripravite tabelo za vpisovanje izmerkov.
  Naloga: Izmerite soodvisnost med visino vode v plastenki in dometom curka, ki brizga iz plastenke.
  Navodilo: S trajnoelastičnim kitom od zunaj zatesnite luknjico na steni plastenke. Plastenko postavite v pladenj na plastično kocko tako, da bo voda iz odprtine iztekala vanj. V plastenko nalijte vodo do zgornje oznake, na dno pladnja pa položite ravnilo tako, da boste na njem lahko odčitavali  razdaljo, do katere brizga curek (domet curka).

  a) Izmerite in zabeležite začetno višino vode v plastenki. Odprite odprtino na steni plastenke. Izmerite in zabeležite, do kod brizga curek vode. Pustite, da voda izteka, ne da bi prekinjali tok vode in vsakič, ko se gladina spusti za 1 cm, izmerite in zabeležite domet curka.
  b) narišite graf, ki prikazuje, kako je domet curka odvisen od višine gladine vode v plastenki.
  c) S stavkom Čim ..., tem ... opišite soodvisnost med
        I.   Višino gladine vode v plastenki in dometom iztekajočega curka: .........................................................................................................................................
        II.  Časom trajanja poskusa in dometom iztekajočega curka: ..................................................................................................................................................
        III. Višino gladine vode v plastenki in hitrostjo spreminjanja dometa iztekajočega curka: ..........................................................................................................

18. 9. 2007

  Oglejte si karte "Bimino". Polovice kart (polja) so vaša množica za razvrščanje in urejanje.
  a) Dopolnite tabelo. Izberite take spremenljivke, da bodo imele več kot dve vrednosti. Spremenjivka barva ne prinaša točk.
Ime spremenljivke Vrsta spremenjivke Vrednost spremenljivke Število vrednosti spremenljivke
  kvalitativna    
  semikvantitativna    
  kvantitativna    

  c) Zapišite konstanto na množici. _______________________________________________
  d) Predstavite razvrstitev polj po barvi ozadja s tabelo in histogramom.

  e) Predstavite razvrstitev polj po vaši izbrani kvalitativni in semikvantitativni spremenljivki (po dveh spremenjivkah hkrati) s tabelo.

  Pred začetkom preberite navodilo v celoti in pripravite tabelo, v katero boste zapisovali izmerke.
  Pripomočki: leseni kladi, kos lepenke, pločevinka z zamaškom, merica (kozarček), lij, riž, štoparica.
  Naloga: Ugotovite, kako je čas kotaljenja pločevinke odvisen od količine riža v njej.
  Navodilo:
  a) Iz klad in lepenke sestavite globel, kot smo vam pokazali. Prazno pločevinko zaprite z zamaškom in postavite na vrh pobočja globeli. Spustite jo, da se zakotali vanjo. Izmerite in zabeležite čas, v katerem se pločevinka ustavi na dnu globeli. V pločevinko s pomočjo lija stresite merico riža in jo zaprite z zamaškom. Spustite jo, da se zakotali v globel in ponovno izmerite čas, v katerem se zaustavi. Poskus ponavljajte, dokler pločevinke popolnoma ne napolnite z rižem.
  b) Narišite graf, ki prikazuje, kako se čas kotaljenja pločevinke spreminja v odvisnosti od števila meric riža v pločevinki.
  Tabela in graf:

  c) Zapišite:
  - Neodvisno spremenljivko pri poskusu: ___________________________
  - Odvisno spremenljivko pri poskusu: _____________________________
  - Konstante pri poskusu: ______________________________________

11. 9. 2007

  Pripomočki: balon s cevko v ustju, kocka, ravnilo - merilo.
  Preberite navodilo v celoti in pripravite tabelo, v katero boste zapisovali izmerke.
  Naloga: Ugotovite, kako je premik kocke odvisen od števila vpihov v balon, iz katerega izhaja zrak.
  Navodilo: Kocko postavite 3 cm od roba mize. Enkrat močno pihnite v balon in s prstom zamašite cevko. Ustje cevke položite na rob mize in odprtino usmerite pravokotno na ploskev kocke. Spustite zrak iz balona in izmerite premik kocke. Maritev zapišite v tabelo. Meritev ponovite večkrat tako, da povčujete število vpihov v balon in meritve zapišite v tabelo.

  a) Narišite graf , ki prikazuje, kako se premik kocke spreminja v odvisnosti od števia vpihov.

  b) Napišite, kaj ste med poskusom spreminjali (neodvisna spremenljivka)

  c) zapišite odvisno spremenljivko. ________________________________________________________

  č) Napišite, česa med poskusom nste spreminjali (Kontrolna spremenljivka) _________________________

27. 6. 2007

  Pred pričetkom poskusa preberite navodilo v ceoti in si pripravite tabeo za vpisovanje izmerkov.
  Naloga: Izmerite soodvisnost med višino vode v plastenki in dometom curka, ki brizga iz plastenke.
  Navodilo: S trajnoelestičnim kitom od zunaj zatesnite odprtino na steni plastenke. Plastenko postavite na podstavek v pladenj tako, da bo voda iz odprtine iztekala vanj. V plastenko nalijte vodo do zgornje oznake, na dno pladnja pa položite ravnilo tako, da boste na njem lahko odčitavali razdaljo, do katere brizga curek (domet curka).
  a) Izmerite in zabeležite začetno višino vode v plastenki. Odprite odprtino na steni plastenke. Izmerite in zabeležite, do kje brizga curek vode. Pustite, da voda izteka, ne da bi prekinjali tok vode vsakič, ko se gladina spusti za 1 cm, izmerite in zabeležite domet curka.
  b) Narišite graf, ki prikazuje, kako je domet curka odvisen od višine gladine vode v plastenki.
  c) S stavkom "Čim ..., tem ..." opišite soodvisnost med
            I.   Višino gladine vode v plastenki in dometom iztekajočega curka: ____________________________________
           II.   Časom trajanja poskusa  in dometom iztekajočega curka: ________________________________________
          III.   Višino gladine vode v plastenki in hitrostjo spreminjanja dometa iztekajočega curka: _____________________
 

 

 

 

 
   Predmeti v škatli so vaša množica za razvrščanje in urejanje. Dopolnite prazna mesta v tabeli.

Ime spremenljivke Vrsta spremenjivke Vrednosti spremenljivke Število vrednosti
  kvalitativna   2
  kvantitativna    
  semikvantitativna   3
barva      

  b) Predstavite razvrstitev predmetov po barvi s tabelo in histogramom.

  c) S tabelo predstavite razvrstitev biserov po barvi in višini (po dveh spremenljivkah hkrati).

 



   Na voljo imate baterijo, 3 enake žarnice in vezne žice. Zvežite žarnice z baterijo v delujoč električni krog na čim več različnih načinov. Narišite skice vezij in z žarki okrog žarnic nakažite, kako močno le-te svetijo. (Čim močneje žarnica sveti, tem več žarkov ji narišite.)

 11. 6. 2007



  Makaroni so vaša množica za razvrščanje in urejanje.
    a) Dopolnite prvi vrstici tabele. med odtenki iste barve ni potrebno razlikovati.
    b) Dodajte še po eno semikvantitativno in kvantitativno spremenljivko in izpolnite vrstici s preostalimi podatki
 
Ime spremenljivke Vrsta spremenljivke Vrednosti spremenljivke Število vrednosti spremenlj.
oblika      
barva      
       
       

    c) Predstavite razvrstitev makaronov po barvi s tabelo in histogramom

    d) Predstavite razvrstitev makaronov po obliki in barvi hkrati (po dveh spremenljivkah hkrati) s tabelo.

6. 6. 2007

  Pred pričetkom poskusa preberite navodila do konca in pripravite tabelo za vpisovanje izmerkov.
  Pripomočki: večji kozarec z oznakami, manjši stožčasti kozarec , voda, ravnilo.
  a) Voda v večjem kozarcu naj sega do zgornje narisane oznake. Izmerite oddaljenost gladine vode od podlage in jo zabeležite. Manjši kozarec obrnite narobe (s koničstim delom navzgor) in ga potopite v večji kozarec z vodo tako, da bo njegov rob segal do prve črtice. Pazite, da vam pri tem zrak ne uide iz kozarca. Izmerite in zabeležite oddaljenost gladine vode od podlage. Ponavljajte meritve tako, da potisnete manjši kozarec še za eno oznako globlje v vodo, do (vključno) zadnje oznake.


b) Narišite graf, ki prikazujekako se je višina gladine vode spreminjala v odvisnosti od višine potopljenega dela manjšega kozarca. Uporabite merilo, kot je predpisano v koordinatnem sistemu zgoraj
c) S stavkom "Čim..., tem ..." opišite soodvisnost med:
- Višino potopljenega dela manjšega kozarca in višino gladine vode: __________________________
- Višino potopljenega dela manjšega kozarca in hitrostjo dvigovanja gladine: ___________________

 

  Ugotovite, kako je višina klanca, pri kateri se plastenka prevrne, povezana s koičino vode v plastenki. Meritve zapišite v tabelo in narišite ustrezni graf.
  Pripomočki: deska za klanec, ravnilo, plastenka z zamaškom in označenim merilom (razdalja med črticami je 3 cm), vrč z vodo, trajnoelastični kit

  Navodilo:
  a) Dve kepici trajnoelastičnega kita postavite ob vznožje deske, da klanec ne bo drsel. Preverite, če je letvica pritrjena na desko.
  b) Prazno pastenko z zamaškom postavite pokonci na klanec za letvico tako, da ne zdrsne. Ob prosti konec deske navpično postavite ravnilo. Počasi dvigajte desko ob ravnilu in izmerite višino, pri kateri se plastenka prevrne.
  c)  V plastenko nalijte vodo do prve oznake. Postavite jo na klanec za letvico in ponovno dvigajte desko, ter izmerite višino,  pri kateri se plastenka prevrne.
 d) Postopek c) ponavljajte, dokler  plastenka ni napolnjena do zadnje oznake.
  e) Ponovite poskus še s plastenko, ki je polna vode.

  Tabela:

  Graf:

  Odgovorite na vprašanji:
  a) Pri kateri višini vode v plastenki se plastenka najlaže prevrne? Odgovor utemeljite.
_____________________________________________________________________

  b) Pri kateri višini vode v plastenki se plastenka najteže prevrne? Odgovor utemeljite.
_____________________________________________________________________

24. 1. 2007


 

 


 

14. 9. 2006

VezavaZarn_m.jpg (4724 bytes)
VzporVezav_m.jpg (3674 bytes)
ZaporInVzporVez_m.jpg (3807 bytes)
ZaprVezav_m.jpg (3556 bytes)
  Pripomočki: tri enake žarnice, baterija, vezne žice (6 kosov).
  Pri tej nalogi boste ugotavljali, kako močno sveti posamezna žarnica v različnih vezavah. Vsakič morate narisati shemo, na shemi oznčiti vsako žarnico (z A, B in C) ter zapisati kako svetijo. Kot primer bi recimo napisali: " Žarnica A sveti najšibkeje, B in C pa svetita enako" ali pa " A sveti šibko, C močneje, B najmočneje" in podobno.
  OPOZORILO: To nalogo lahko rešujete tudi povsem teoretično, vendar vam bo v pomoč, če vezje sestavite in preverite svoje teoretične odgovore s poskusom.
  (a) Sestavite in narišite shemo vezave zaporedno vezanih žarnic, ter ugotovite kako močno svetijo.

  (b) Sestavite in narišite shemo vezave vzporedno vezanih žarnic ter ugotovite, kako močno svetijo.

  (c) Sestavite tako vezje, da bosta dve žarnici vezani k bateriji zaporedno, tretja pa k tema dvema vzporedno. Narišite shemo vezave, ter ugotovite, kako močno sveti posamezna žarnica.

  (d) Ugotovite in odgovorite, kako močno svetijo žarnice, ki so vezane, kot kaže slika.

                                    VezjeZarnic.jpg (2561 bytes)

 

RazvrLegoKock_m.jpg (3807 bytes)
RazvInUrejLegoKock_m.jpg (3374 bytes)
  Pripomočki: Lego kocke
  Učenci so razvrščali Lego kocke. Posamezno kocko lahko opišemo recimo kot rdečo ali modro, debelo ali tanko, kot streho ali kvader, kot dolgo ali kratko in podobno.
Ime spremenljivke Vrsta spremenljivke Vrednosti spremenljivke število vrednosti
barva      
dolžina      
       
       

  (a) Dopolnite prvi dve vrstici tabele.
  (b) Poiščite še eno spremenljivko, po kateri lahko kocke razvrščamo in eno, po kateri lahko kocke urejamo. Za ti dve spremenljivki izpolnite še preostali vrstici tabele.
  (c) V tabeli in s histogramom pokažite razvrstitev kock po številu čepkov na zgornji strani kock.

  (d) V novo tabelo vpišite še razvrstitev kock po barvi in dolžini (po dveh spremenljivkah hkrati).

6. 9. 2006

MatemPlos_m.jpg (3627 bytes)
RazvMatPlos_m.jpg (3051 bytes)
  Pred seboj imate množico ploščic.
  a) Naštejte in opišite vrste spremenljivk, ter zapišite vrednosti, ki jih zavzemajo.
Ime spremenljivke Vrsta spremenljivke Vrednosti spremenljivke Število vrednosti
       
       
       
       
       

  b) Navedite še kako konstanto na množici: _______________________________________
  c) S tabelo in histogramom predstavite razvrstitev likov po eni izbrani spremenljivki.
  Tabela:                                                         Histogram:

  

 

magnetiz_m.jpg (3163 bytes)   V štiri škatlice (A, B, C in D) smo dali štiri predmete iz treh različnih snovi: magnet, železo in baker. S poskušanjem ali se konci (1. in 2.) škatljic privlačijo (P), odbijajo (O) ali sile med njimi ni (N) ugotovite, katera snov je v posamezni škatlici.
  Ugotovitve utemeljite  s skicami, kot prikazuje primer:
1     X      2          P 1     Y      2

  Pri utemeljitvah s skicami, uporabite naslednje simbole:

Škatlica A: 1    A     2 Škatlica B: 1    B     2 Škatlica C: 1    C     2 Škatlica D: 1    D      2

      P - privlak,             O - odboj,                N - ni sile med koncema

  Ugotovitve utemeljite tudi z besedami:

  V škatlici A je ______________________ , zato ker ______________________
  V škatlici B je ______________________ , zato ker ______________________
  V škatlici C je ______________________ , zato ker ______________________
  V škatlici D je ______________________ , zato ker ______________________

 

zemljev_m.jpg (9655 bytes)   Tone je doma v Zrečah. Med izletom je osvojil dva vrha, za katera si je zapisal nekaj podatkov. S pomočjo zemljevida, kotomera in ravnila odgovorite na naslednja vprašanja. Na karto narišite pomožne črte tako, da bo mogoče videti, kako ste poiskali odgovore.
  a. Azimut prvega vrha je 30° (glede na Zreče), od Tonetovega doma pa je oddaljen 8500 m zračne razdalje. Kako se imenuje vrh? __________________
  b. Drugi vrh je od prvega oddaljen 16,75 km, njegov azimut je 286° (glede na prvi vrh). Zapišite ime tega vrha _____________________________ in njegovo nadmorsko višino _____________.
  c. Kolikšna je zračna razdalja in kolikšen je azimut prvega vrha za Petra, ki se bo tja odpravil iz Mozirja? _________________

 

FiziNihal_m.jpg (3742 bytes)
nihalo_m.jpg (4041 bytes)

 

elektrika2_m.jpg (5204 bytes)
ZarnInPrevodn_m.JPG (4053 bytes)

 

balon_m.jpg (3554 bytes)
NapihBalon_m.JPG (3662 bytes)

 

NerazvrVozil_m.jpg (4934 bytes)
RazvrscenVozil_m.JPG (4430 bytes)
  Oglejte si množico vozil. To je vaša množica za razvrščanje in urejanje.
  a) Dopolnite spodnjo tabelo
Ime spremenljivke Vrsta spremenljivke Vrednosti spremenljivke Število vrednosti
barva vozila      
vrsta vozila      
  kvalitativna    
  semikvantitativna    
  kvantitativna    

  b) Naštejte vsaj dve konstanti na množici: ________________________________________
  c) V tabeli in histogramu prikažite porazdelitev vozil po barvi. Med odtenki iste barve ne razločujemo. Tabelo in histogram ustrezno označite.

  Tabela:                                              Histogram:

  d) V eni tabeli prikažite porazdelitev vozil po barvi in vrsti vozila hkrati (po obeh spremenljivkah hkrati). Med odtenki iste barve ne razločujemo.

27. 6. 2006

RaztezGumInVzmet_m.JPG (2721 bytes)
RaztezGumi_m.JPG (3492 bytes)
RaztezVzmet_m.JPG (3326 bytes)
  Pripomočki: elastika, vzmet , uteži, ravnilo, stojalo.

  Preden začnete z delom, preberite nalogo v celoti.

  a) Elastiko obesite na prečko in ji izmerite ter zabeležite dolžino. Na elastiko obesite utež in ponovno izmerite ter zabeležite dolžino. Postopek ponavljajte, dokler ne zmanjka uteži. meritve beležite v tabelo.

  b) Postopek ponovite še z vzmetjo. Meritve beležite v isto tabelo.

  Prostor za tabelo:

  c) V isti koordinatni sistem narišite grafa, ki bosta prikazovala, kako se je dolžina elastike in dolžina vzmeti spreminjala v odvisnosti od števila obešenih uteži.

  Graf.

15. 6. 2006

PotaplPlasten_m.jpg (2459 bytes)PotapljPlasten_m.jpg (2184 bytes)   Pripomočki: plastenka z mivko na elastiki, večja odrezana plastenka z vodo, ravnilo z merilom.

  (a) Z meritvami ugotovite, kako se dolžina prožne vrvice spreminja v odvisnosti od višine potopljenega dela plastenke. Meritev je končana, ko je plastenka popolnoma potopljena. (Naredite vsaj šest meritev.)

  (b) Meritve prikažite v tabeli in grafu.

  (c) V istem koordinatnem sistem narišite, kako bi se spreminjala dolžina prožne vrvice, če bi imeli v plastenki namesto mivke polno vode. Zapišite legendo

-----------------------------------------------------------------

CvetnBimin_m.jpg (5576 bytes)   Pripomočki: Cvetni bimino

  (a) Učenci so razvrščali in urejali karte cvetnega bimina. Vsaka karta ima dve polji. Rože na poljih so lahko v popkih ali imajo cvetove (razcvetelost), ozadje polj ima lahko zvezdice (zvezdnatost). Izpolnite tabelo

  Ime spremenljivke

Vrsta spremenljivke

Vrednosti

Število vrednosti

  Razcvetelost      
  Zvezdnatost      
       
       

  (b) Poiščite še eno spremenljivko, po kateri lahko karte cvetnega bimina urejamo in po kateri lahko karte razvrščamo in izpolnite zadnji dve vrstici v tabeli.

  (c) V tabeli in histogramu prikažite razvrstitev polj po številu cvetov.

  (d) V tabeli prikažite še razvrstitev kart po razcvetelosti in zvezdnatosti (po dveh spremenljivkah hkrati).

-------------------------------------------------------------------

PripomZaElektr_m.jpg (3853 bytes)
PrizigZarn_m.jpg (3546 bytes)
  Pripomočki: dve žarnici v grlu s priključkoma, stikalo (tipkalo), baterija, vezne žice.

  (a) povežite naštete pripomočke tako, da boste s stikalom lahko izklopili (vklopili) eno od žarnic. Narišite shemo vezja in označite, katera žarnica sveti.

  (b) Povežite naštete pripomočke tako, da boste s stikalom lahko izklopili (vklopili) obe žarnici. Narišite shemo vezja.

9. 6. 2006

zastav_m.jpg (4790 bytes)   Pripomočki: barvna predloga slike zastav
  Otroci so risali zastave
  (a) V tabelo zapišite vrsto spremenljivke, vrednosti in število vrednosti, ki jih zavzame. Poiščite še eno spremenljivko, po kateri lahko razvrščate in eno, pokateri lahko urejate (velikost zastave ne prinaša točk)
Ime spremenljivke Vrsta spremenljivke Vrednosti Število vrednosti
število polj      
število barv      
       
       
       

  (b) V tabeli in histogramu prikažite razvrstitev zastav po številu polj!

  (c) Z eno tabelo prikažite še razvrstitev zastav po številu polj in številu barv hkrati (po dveh spremenljivkah hkrati)!

-----------------------------------------------------------------

PotapljJajck_m.jpg (2633 bytes)
PotapljJajck1_m.jpg (2100 bytes)
PotapljJajck2_m.jpg (2593 bytes)
  Pripomočki: merilna posoda, zlato jajce, vrč z vodo.
  Rezultat brez utemeljitve ne prinaša točk.
  (a) Izmerite prostornino zlatega jajca! Prostornina zlatega jajca je: ...........                                 
  Merilni postopek kratko utemeljite: ........................................................

  (b) Izmerite maso zlatega jajca! Masa jajca je: .......................................
  Merilni postopek kratko utemeljite: ....................................

---------------------------------------------------------------

VLEKA2_m.JPG (2143 bytes)
VLEKA1_m.JPG (2482 bytes)
VLEKA3_m.JPG (2235 bytes)
  Pripomočki: klada, elastična vrvica, merilo, uteži, valjasti lonček.
  Naloga: ugotovite, kako je sprememba raztezka elastične vrvice odvisna od mase dodanih uteži. Merite takrat, ko klado vlečete. Prosto krajišče elastike in začetek ravnila držite v (isti) roki.

  (a) kaj boste spreminjali? (neodvisna spremenljivka): ........................................................

  (b) Kaj boste merili? (odvisna spremenljivka): .................................................................

  (c) Naštejte nekaj konstant: .............................................................................................

  (d) S stavkom "Čim..., tem..." opišite soodvisnost med odvisno in neodvisno spremenljivko: ....

  (e) Izmerite maso (neznanega) valjastega lončka! ...............................
   Kako ste to ugotovili? (Na kratko utemeljite odgovor) .......................

  (f) S tabelo in grafom prikažite meritve!

7. 6. 2006

svincnik_m.jpg (4068 bytes)   Pred seboj imate (sliko) množice barvnih svinčnikov.
  a) Naštejte in opišite spremenljivke, vrste spremenljivk, ter zapišite vrednosti, ki jih zavzemajo.
Ime spremenljivke Vrsta spremenljivke Vrednosti Število vrednosti
       
       
       

  b) Navedite še kakšno konstanto na množici: ........................

--------------------------------------------------------------------

ZvezdnKart_m.jpg (7599 bytes)   S pomočjo vrtljive zvezdne karte odgovorite na naslednja vprašanja:
  a) Kateri dan v letu lahko opazujemo zvezdo Sirij od 21:20 do 6:50? ................

  b) Ob kateri uri je ozvezdje Delfina danes najvišje na nebu? ..............................

  c) Kdaj bo 1. 7. Sonce zašlo? ...........................................

  d) Katero ozvezdje zodiakalnega kroga bo na ta dan začelo vzhajati ob sončevem zahodu? ......

  e) Koliko časa bomo lahko 1. 7. opazovali zvezdo Vega? .................................

6. 6. 2006

NatakanjPoLonck_m.jpg (3410 bytes)   Pripomočki: plastični kozarec za šampanjec, ravnilo z merilom, merica, vrč z vodo.
  Kozarec postopoma polnite z merico in merite ter beležite višino gladine vode v kozarcu. Poskus je končan, ko je kozarec popolnoma napolnjen z vodo.
  a) Meritve beležite v tabelo!

  b) Narišite graf, ki prikazuje, kako se višina gladine vode (h) spreminja v odvisnosti od števila dodanih meric vode!

  c) V isti koordinatni sistem z drugo barvo narišite, kako bi se po vašem mnenju spreminjala višina gladine vode v kozarcu, če bi bile merice manjše (večje). Pripišite legendo.

  d) S stavkom "Čim,..tem..." opišite soodvisnost

  - števila dodanih meric in višine gladine vode v kozarcu: ....................................

  - števila dodanih meric in hitrostjo naraščanja višine gladine vode v kozarcu: ......

--------------------------------------------------------------------

ElektroKviz1_m.jpg (7989 bytes)
ElektroKviz_m.jpg (11692 bytes)
  Igra Elektro kviz je namenjena otrokom, ki še ne znajo brati. Naloga je povezati po eno sličico iz leve polovice lista s po eno sličico iz desne polovice lista v par po prireditvenem pravilu. Ko otrok z bananskima priključkoma na žicah poveže pravi sličici (okrogli luknjici), žarnica zasveti. glejte si primer na prvi sliki! Na sliko narišite mankajoče (skrite) dele vezja, ki omogoča, da žarnica zasveti, ko otrok poveže ustrezni sličici z žicama!

  (a) Zapišite prireditveno pravilo, po katerem dve sličici povežete v par! ........................

  (b) Dopolnite spodnjo sliko s skritimi deli vezja in povezavami tako, da bo žarnica zasvetila vsakič, ko bo otrok z  žicama povezal ustrezni sličici v par. Za različne povezave uporabite različne barve! Žic z bananskima priključkoma vam ni treba risati.

-------------------------------------------------------------------

rekla_m.jpg (8741 bytes)   Oglejte si reklamni prospekt! Artikli, prikazani na tej strani, so vaša množica za razvrščanje in urejanje.

  a) Izpolnite tabelo z vsaj po dvema spremenljivkama, po katerih lahko razvrščamo in urejamo na tej množici. Barva in oblika ne prinašata točk.

Ime spremenljivke Vrsta spremenljivke Vrednosti spremenljivke Število vrednosti
       
       
       

  b) Naštejte vsaj dve konstanti v množici! ..............................

  c) V tabeli in histogramu prikažite porazdelitev artiklov po barvi vsebine. Med odtenki iste barve ne razločujemo. Tabelo in histogram ustrezno označite!

  Tabela:                                                                   Histogram:

  d) V eni tabeli prikažite porazdelitev artiklov po barvi vsebine in obliki plastenke hkrati (po obeh spremenljivkah hkrati). Med odtenki iste barve ne razločujemo.

  ----------------------------------------------------------------------

VrtljZvezdnKart_m.jpg (8248 bytes)   Odgovorite s pomočjo vrtljive zvezdne karte. Vsa vprašanja se nanašajo na 15. junij.

  Kdaj Sonce vzide? ................ Kdaj Sonce zaide? .................

  Katera ozvezdja (3) ob 23h vzhajajo? ...................................

  Katera ozvezdja (3) ob 23h zahajajo? ...................................

  Koliko časa lahko na ta dan opazujemo zvezdo Spika v ozvezdju Device?
  Od ............... do ................

  Naštejte ozvezdja, ki jih bo opazovalec to noč ob katerikoli uri lahko opazoval točno nad seboj! .....................................

6. 5. 2006

verige1_m.jpg (3619 bytes)   Otroci so izdelali množico verižic iz členov, ki so različnih velikosti in barv. Barvitost posamezne verižice je število barv v posamezni verižici. Med odtenki iste barve ne ločimo. Tabele in barve ustrezno označite.
  a) Izpolnite tabelo

Ime spremenljivke

Vrsta spremenljivke Vrednost spremenljivke Število vrednosti
Barvitost      
Število členov v verižici      

  b) Naštejte konstante v množici verižic: ................................................................................

  c) V tabeli in histogramu prikažite porazdelitev verižic po številu členov:

  Tabela:                                                                       histogram:

  d) V tabeli prikažite porazdelitev verižic po barvitosti in številu členov (po obeh spremenljivkah hkrati)

--------------------------------------------------------------------

KotVA_m.jpg (2403 bytes)   Pripomočki: dve dolgi in ena kratka letvica z luknjami, 3 pisarniške razcepke, kotomer in ravnilo
  Daljši letvi sta gibljivo vpeti na vrhu. Krajšo letvico z razcepkama pritrdi prečno na daljši letvici tako, da nastane črka A. Obe krajišči krajše letvice naj bosta na isti razdalji od vrha.
  a) Pritrdite krajšo letvico v drugo luknjo od vrha. Izmerite in zabeležite kot med daljšima letvicama  a in prestavite krajšo letvico za eno luknjico dlje od vrha. Ponavljajte postopek, dokler s krajšo letvico še lahko povežete daljši.
  b) V tabeli in z grafom prikažite, kako je  kot
a med daljšima letvicama odvisen od razdalje d, ki jo izrazite kar   s številom luknjic.
  Prostor za tabelo in graf:

  c) Zapišite odvisnost med razdaljo d in kotom a s stavkom "Čim..., tem ..."

-------------------------------------------------------------------

ElektrInMag_m.jpg (2949 bytes)
MagnetInElek_m.jpg (3894 bytes)
  V jajčkih, označenih s trakovi črne, rdeče, modre in sive barve so skriti magnet, železni predmeti, bakreni in stekleni predmeti. S pomočjo poskusov z magnetom in preizkuševalcem prevodnosti ugotovite, v katerm jajčku je kaj! Jajček opredelite z barvo traku, s katerim je prelepljen!
  Magnet je v jajčku, označenim s ...................................
  Železo je v jajčku, označenim s ...................................
  Baker je v jajčku, označenim s ...................................
  Steklo je v jajčku, označenim s ...................................
  Opišite poskus s katerim ste ločili železo od bakra!
  ............................................................................
  Opišite še poskus, s katerim ste ločili steklo od bakra!
  .................................................................................

25. 1. 2006

TaljenjeSneg_m.jpg (2774 bytes)   a) Izmerite in zabeležite temperaturo zraka v predavalnici:__________
Preden začnete z merjenjem, preberite nalogo v celoti in si pripravite tabelo za beleženje meritev!
  b) Manjšo pločevinko, napolnjeno s snegom, postavite  v večjo pločevinko, nato pa v večjo nalijte toliko vroče vode, da bo segala približno 1 cm pod rob. Merite in beležite temperaturi v obeh posodah vsakih 30 sekund, 5 minut (10 meritev).
  Med meritvami mešajte vsebino posode s termometrom. Termometer naj se ne dotika sten in dna pločevinke.
  Prostor za tabelo:

  c) Narišite zvezni graf, ki prikazuje, kako sta se temperaturi v posameznih posodah spreminjali v odvisnosti od časa, za obe posodi v isti koordinatni sistem. Pripišite legendo.
Prostor za graf:

  d) V isti graf narišite še, kako predvidevate, da se bo temperatura vode v posodah spreminjala v naslednji uri.
Prostor za graf:

  e) Narišite skico postavitve poskusa in na njej označite kam teče toplota med poskusom (prvih 5 minut):

  f) S stavkom Čim ..., tem ... opišite soodvisnost med
  - trajanjem poskusa in temperaturno razliko med posodama: __________
  - trajanjem poskusa in hitrostjo ohlajanja vode v večji posodi: _________
  - temperaturno razliko med posodama in hitrostjo ohlajanja vode v večji posodi: _____

----------------------------------------

upogib_m.jpg (2422 bytes)   Pripomočki: lesena klada, plastična letvica z luknjicami, utež, trajno elastični kit. En konec rdeče letvice je pritrjen na klado.
  Ugotovite, kako je oddaljenost prostega konca letvice od podlage odvisna od lege uteži na njej. Meritve zapišite v tabelo in narišite ustrezen graf.
  a) Izmerite in zabeležite oddaljenost prostega konca rdeče letvice od podlage - mize.
  b) Na krajišče prostega konca letvice s trajno elastičnim kitom pritrdite utež. Ponovno izmerite in zabeležite oddaljenost prostega konca letvice od podlage.
  c) Premaknite utež za eno luknjico bliže kladi in ponovite meritev.
  Premikajte utež po eno luknjico in ponavljajte meritve.
  Tabela:

  Graf:

  Zapišite še:
  d) neodvisno spremenljivko: ________
  e) odvisno spremenljivko: __________
  f) konstante: ____________________
  g) Povezavo med neodvisno n odvisno spremenljivko zapišite s stavkom čim .., tem ... : ____________

-------------------------------------------------------------------

karte_m.jpg (9015 bytes)   Pred seboj imate sliko množice osmih kart.
  a) Naštejte in opišite vrste spremenljivk na množici kart, ter zapišite vrednosti, ki jih zavzemajo.

Ime spremenljivke

Vrsta spremenljivke

Vrednost

Število vrednosti

       
       
       

  b) Navedite še konstanto na množici: ...........................
  c) S tabelo in histogramom predstavite razvrstitev kart po eni izbrani spremenljivki.
  Tabela:                                                Histogram:

-------------------------------------------------------------------

2. september 2005

IztekIzLuk_m.jpg (3210 bytes)   Preden začnete z delom, preberite navodilo do konca in pripravite tabelo za vpisovanje izmerkov.

  Navodilo: zaprite iztočno odprtino na steni plastenke in plastenko napolnite z vodo. Odprite iztočno odprtino, da voda začne iztekati, in ko se gladina spusti do oznake na plastenki, začnite meriti čas. Beležite čase, v katerih se gladina spusti za 1 cm. med poskusom ne prekinjajte toka vode in ne ustavljajte ure. Izmerke beležite v tabelo.

  Prostor za tabelo:

  a. Narišite graf, ki bo prikazoval čas iztekanja (t) v odvisnosti od spusta gladine (h).
  Prostor za graf:

  b. V isti koordinatni sistem z drugo barvo narišite še predvidevanje, kako bi se čas iztekanja spreminjal v odvisnosti od spusta gladine v drugače oblikovani plastenki (A), ki ima večji presek (S1) kot vaša plastenka. Vaša plastenka je na sliki označena z B. Pripišite legendo.

27. - 29. junija 2005

razvrscanje_m.jpg (4686 bytes)
RazvrKock_m.jpg (2999 bytes)
  V škatli so leseni predmeti. Izpolnite tabelo in z risbo predstavite porazdelitev predmetov po obliki preseka in barvi (po dveh spremenljivkah hkrati):
Ime spremenljivke Vrsta spremenljivke Vrednost spremenljivke Število vrednosti
  razvrstitvena
kvalitativna
   
  razvrstitvena
kvalitativna
   
  ureditvena
semikvantitativna
   
  ureditvena
kvantitativna
   
  ureditvena
kvantitativna
   

  Napišite še vsaj dve konstanti (ne material):___________________

---------------------------


  Postavite na sliko s šestimi krogi, pravokotno na ravnino mize zrcalo tako, do boste videli na papirju in zrcalu skupaj toliko krogov, kot je zapisano pod posamezno sliko (3, 4, 5, 7 in 11 krogov). Označite lego zrcala (šrafirajte del, ki ne odbija)

----------------------------

PojCev_m.jpg (3590 bytes)

----------------------------

vzmeti_m.jpg (2715 bytes)

  Pripomočki: dve enaki vzmeti, letvica z luknjicami, utež, merilo

  Na povezani vzmeti obesite utež. Obesišča vzmeti naj bosta na začetku v taki legi, da bo vmes ena prosta luknja. Izberite eno (npr. desno) vzmet in izmerite njeno dolžino.

  a) Izmenoma odmikajte obesišče leve in desne vzmeti od sredine za eno luknjico (en korak) in vsakič izmerite dolžino izbrane vzmeti. Izmerke beležite v tabelo. Iz meritev določite raztezke vzmeti.

  b) Narišite graf, ki bo prikazoval odvisnost raztezka izbrane vzmeti od razdalje med obesiščema (števila korakov)

  c) Relacijo med razdaljo obesišč in raztezkom zapišite še s stavkom čim..., tem...

--------------------------------------

VezavZarnic_m.jpg (4049 bytes)

---------------------------------------

ZamasNerazv_m.jpg (4492 bytes)

RazvrscZamask_m.jpg (2776 bytes)

  Pred seboj imate množico pokrovčkov plastenk. Na množici poiščite po dve kvalitativni, semikvantitativni in kvantitativni spremenljivki. Dopolnite tabelo:

Vrsta spremenljivke Ime spremenljivke Vrednosti spremenljivke
kvalitativna motiv ni motiva, slika, napis
semikvantitativna velikost majhni, večji, veliki, največji
kvalitativna    
kvalitativna    
semikvantitativna    
semikvantitativna    
kvantitativna    
kvantitativna    

  Zapišite še dve konstanti na množici:____________________________
V drugi tabeli predstavite razvrstitev in ureditev po obeh že vpisanih spremenljivkah hkrati.
Ustrezno označite koordinatni osi.

-----------------------------------------

Pretak_m.jpg (3849 bytes)   Zaprite ventila na cevki. V levo posodo nalijte 1 l vode, odprite ventila in opazujte pretakanje vode med posodama.
a. V tabelo beležite čase, v katerih se gladina vode v levi posodi spusti za 1 cm.
b. Narišite graf, ki prikazuje odvisnost višine gladine v levi posodi od časa
c. V isti koordinatni sistem z drugo barvo narišite svoje predvidevanje, kako se spreminja višina gladine v desni posodi, če sta enaki.
d. V isti koordinatni sistem z drugo barvo narišite svoje predvidevanje, kako bi se spreminjala višina gladine v desni posodi, če bi bila ta precej širša od leve. Pripišite legendo!
e. S stavkom čim ..., tem ..., opišite soodvisnost med spodaj naštetimi pari spremenljivk pri poskusu, ki ste ga opazovali:
*) višino gladine v levi in višino gladine v desni posodi:_______________________
**) višino gladine v levi posodi in hitrost retakanja:___________________________
***) razliko med višinama gladin v posodah in hitrost retakanja

8. in 9. junij 2005

igrace_m.jpg (2751 bytes)

  Oglejte si igrače in njihovo delovanje. Uvrstite jih v ustrezni vrstici tabele glede na vrsto pogona

Notranji pogon            
Zunanji pogon            

  Naštejte pomembne značilnosti igrač na

  zunanji pogon:……………………………………………………

  notranji pogon:……………………………………………………

----------------------------------------

zamask_m.jpg (3299 bytes) Študentka je množico pokrovčkov (zamaškov) hkrati razvrstila in uredila, tako kot kaže fotografija

a. Po kateri spremenljivki je razvrščala? _____________________________

b. Po kateri spremenljivki je urejala? ________________________________

c. Ob sliko narišite koordinatni osi in k vsaki pripišite ime in vrednosti spremenljivk, po katerih so pokrovčki razvrščeni oziroma urejeni

-------------------------------------------------

PregrLonc_m.jpg (2481 bytes) Pripomočki: Stiroporni lonček s kovinsko pregrado, dva termometra, vroča in mrzla voda v vrčih, ura.

Izmerite in zabeležite sobno temperaturo: _____________________________

Pred seboj imate lonček, ki je s pregrado razdeljen v dva približno enaka dela, ter posodi z mrzlo in vročo vodo.

a) Izmerite in v tabelo zabeležite temperaturi vode v obeh posodah.
b) Enaki količini mrzle in vroče vode nalijte v ločeni polovici lončka.
c) Merite in beležite temperaturi vode v obeh polovicah lončka vsako minuto, 5 minut.
Prostor za tabelo:

d) Narišite zvezna grafa, ki bosta prikazovala, kako se je temperatura vode v obeh polovicah lončka spreminjala s časom z različnima barvama v isti koordinatni sistem.
Pripišite legendo.

e) Črtkano narišite svoje predvidevanje kolikšna bo temperatura vode v obeh polovicah po dolgem času.

-----------------------------------------

PlocVDol_m.jpg (1989 bytes) Pripomočki: Valjasta pločevinka, karton, dve leseni kladi, riž v posodi, merica, plastičen lij, zamašek in trajno elastičen kit.
Iz kartona in klad oblikujte kotanjo. Na dnu jo na klop pritrdite s koščkom trajno elastičnega kita.

a. Prazno valjasto pločevinko zamašite z zamaškom in jo z vrha kotanje zakotalite po pobočju. Štejte in zabeležite, kolikokrat valj zaniha sem ter tja, preden se umiri. V valj vsujte merico riža in ponovite poskus. Postopek ponavljajte, dokler valjaste pločevinke ne napolnite. Podatke beležite v tabelo.
    Prostor za tabelo:

b. Narišite graf, ki bo prikazoval, kako se število nihajev valjaste pločevinke spreminja v odvisnosti od količine riža v njej (število meric).
    Prostor za graf:

c. Kakšne vrste energijo ima pločevinka, ko miruje na vrhu kotanje preden jo spustimo?_______

d. Kakšne vrste energijo ima pločevinka, ko se kotali po dnu kotanje? ____________________

e. Kakšne vrste energijo ima pločevinka, ko obmiruje na dnu kotanje? ____________________

----------------------------------------

ZamasVSkat_m.jpg (4835 bytes)RazvZa_m.jpg (2964 bytes)   Pred seboj imate množico pokrovčkov od plastenk.

  Na množici poiščite po dve kvalitativni, semikvantitativni in kvantitativni spremenljivki.
  Izpolnite tabelo:

Vrsta spremenljivke Ime spremenljivke Vrednosti spremenljivke
kvalitativna    
kvalitativna    
semikvatitativna    
semikvatitativna    
kvatitativna    
kvatitativna    

  Zapišite še dve konstanti na množici:_________________________

  S tabelo predstavite ureditev pokrovčkov po hrapavosti oboda in razvrstitev pokrovčkov po barvi oboda hkrati.

25. januar 2005

VodaV2Ploc_m.jpg (2600 bytes)   a) Izmerite in zabeležite temperaturo zraka v predavalnici: ______
  Preden začnete z merjenjem, preberite nalogo v celoti in si pripravite tabelo za beleženje izmerkov.
  b) V Manjšo posodo nalijte vročo vodo do višine 1 cm pod robom. Manjšo posodo postavite v večjo posodo, nato pa v večjo posodo nalijte toliko mrzle vode, da bo segala do 1 cm pod rob manjše posode. Merite in beležite temperaturi vode v obeh posodah vsako minuto, 5 minut. (6 meritev)
  c) Narišite zvezni graf, ki prikazuje, kako se je temperatura vode v posodah spreminjala v odvisnosti od časa, za obe posodi v isti koordinatni sistem. Pripišite legendo.
  d) V isti graf narišite še, kako predvidevate, da se bo temperatura vode v posodah spreminjala v naslednji uri.
  e) Narišite skico postavitve poskusa in na sliki označite, kam teče toplotni tok med poskusom (prvih 5 minut)

-----------------------------------------

SlikaSvec_m.jpg (3156 bytes)   Postavite svečo, lečo in zaslon tako, da boste na zaslonu dobili ostro sliko plamena sveče.
  a) Izmerite razdaljo sveče od leče (a) in razdaljo zaslona od leče (b) ter velikost slike plamena na zaslonu. Zabeležite izmerke v tabelo.
  b) Spremenite razdaljo med lečo in svečo, potem pa premikajte zaslon tako, da bo na njem nastala ostra slika plamena. Zabeležite razdalji a in b ter velikost slike plamena. Ponovite poskus pri drugih razdaljah med lečo in svečo. Rezultate beležite v tabelo.

a [  ]

           

b [  ]

           

velikost slike

           

  c) Kje nastane slika, če je a = 35 cm? __________________________________
  d) Opišite povezavo med oddaljenostjo leče od sveče in velikostjo slike s stavkom čim … tem:
  Čim ______________ (večja/manjša) je oddaljenost leče od sveče, tem ______________ (večja/manjša) je velikost slike.
  Pomagajte si s tabelo.
  d*) Kam moramo postaviti svečo, da bo slika plamena večja od plamena ______________
  manjša od plamena ________________________
  Pomagajte si s tabelo.

--------------------------------------------

krogi_m.jpg (8148 bytes)   Pri nalogi uporabite barvno prilogo 1.
  Oglejte si kroge na sliki.
  a) Na množici krogov poiščite
  spremenljivke: _____________________________________________________
  konstante: ________________________________________________________.
  b) Izberite eno od spremenljivk in s tabelo ter histogramom predstavite porazdelitev krogov v množici po tej spremenljivki.
  Zapišite ime spremenljivke, ki ste jo izbrali: _________________________________

  Tabela:                                                                 Histogram:

  c) Iz množice spremenljivk izberite po eno kvalitativno in (semi)kvantitativno spremenljivko. Vpišite ju v spodnjo tabelo in tabelo izpolnite še s preostalimi podatki.

Vrsta spr.

Ime spr.

Vrednosti spremenljivke

Št.vrednosti spr.

kvalitativna

     

(semi)kvantitativna

     

  d) S tabelo prikažite razvrstitev oziroma ureditev elementov iz množice krogov po dveh spremenljivkah hkrati.

  e) Kakšna je razlika med kvalitativnimi in semikvantitativnimi spremenljivkami?
  ___________________________________________________

-------------------------------------------------------

ZrcalneSlik_m.jpg (5438 bytes)
ZrcalnSlik_m.jpg (3233 bytes)
  Pri nalogi uporabite barvno prilogo 2.

  Na sliko, označeno z A, pokončno postavljajte zrcalo in opazujte podobo v zrcalu skupaj s sliko na papirju pred njim. Poiščite tako lego zrcala, da bo podoba, ki jo vidite, enaka eni od slik, označenih s števili. Ko vam uspe, na sliki A označite lego zrcala (s črto) in k črti pripišite ustrezno številko slike.

  Katero lastnost imajo slike, ki jih lahko ustvarimo na tak način? ________

  Katerih slik ni mogoče ustvariti na tak način? Zapišite njihove številke. ___

6. september 2004

Plastenko na prožni vrvici (elastiki) postopoma (po 2 cm) potapljajte v vodo in merite dolžino vrvice. Poskus je končan, ko je plastenka popolnoma potopljena.
    a. Meritve beležite v tabelo.
    b. Narišite graf, ki bo prikazoval, kako se dolžina prožne vrvice (l) spreminja v odvisnosti od dolžine potopljenega dela plastenke (h).
    c. V isti koordinatni sistem z drugo barvo narišite, kako bi se po vašem mnenju spreminjala dolžina prožne vrvice, če bi bila plastenka napolnjena z vodo. Pripišite legendo.
    d. Opišite odvisnost dolžine prožne vrvice od dolžine potopljenega dela plastenke s stavkom: Čim..., tem...
potapljanje4_m.jpg (3083 bytes)

-------------------------------------------------------

Pripomočki: steklena cev, napolnjena z vodo, kotomer, štoparica.
Opozorilo: ne snemajte gumijastih kapic oz. zamaškov s cevke.
V stekleni cevki, napolnjeni z vodo, je ujet zračni mehurček.
Navodilo: Postavite cevko v navpično lego in počakajte, da se zrak pretoči v vrh cevke. Hitro zasučite cevko tako, da bo mehurček v spodnjem delu in nagnite cevko v poševno lego. Opazujte gibanje mehurčka po cevki navzgor.
Naloga:
    a. Ponovite prejšnji postopek in izmerite kot, za katerega nagnete cevko (merite kot alfa med cevko in vodoravno podlago). Izmerite čas (t), ki ga zračni mehurček porabi za pot med oznakama na cevki. Meritve opravite za kote, zapisane v preglednici.

Kot alfa [°] 15 30 45 60 75 90
Čas t [s]            

    b. Narišite graf, ki prikazuje, kako se čas gibanja mehurčka (t) spreminja v odvisnosti od nagiba cevke.
    c. Prikaterem nagibu cevke je hitrost mehurčka največja? ____________
mehurcek_m.jpg (2890 bytes)

-------------------------------------------

7. september 2004

Pripomočki: merilna posoda, kovinski kvader, lonček (merica), voda v vrču.
dolivanje1_m.jpg (2815 bytes)
(a) V posodo s pokončno postavljenim kovinskim kvadrom nalivajte po en lonček (merico) vode in merite, kako se spreminja višina gladine v posodi. Meritve beležite v tabelo. Naredite vsaj 8 meritev.
(b) Narišite graf, ki prikazuje, kako se višina gladine vode (h) spreminja v odvisnosti od števila meric (n).
(c) Z drugo barvo v isti koordinatni sistem narišite, kako menite, da bi se spreminjala višina gladine vode v posodi, če na dnu ne bi bilo kvadra. Pripišite legendo.

-----------------------------------------------

Pripomočki: dva galvanska člena, dve žarnici, vezne žice.
elektrika1_m.jpg (4446 bytes)
Če se vezne žice grejejo pomeni, da ste naredili kratek stik in vezavo takoj razdrite.
Vezja rišite s simboli in vedno označite tudi predznak priključkov na galvanskem členu.
Število črtic (žarkov) okrog simbola za žarnico naj ponazarja jakost žarenja žarnice.
(a) Narišite vezje, v katerem sta v električni krog vezana žarnica in galvanski člen. Sestavite vezje.
(b) Narišite vezje, v katerem so: vzporedno vezana dva galvanska člena in žarnica. Sestavite tako vezje. Kako sveti žarnica glede na prejšnji poskus?............................................
(c) Narišite vezje, v katerem sta vzporedno vezana dva galvanska člena in zaporedno vezani dve žarnici. Sestavite tako vezje. Ali žarnici svetita enako kot v prejšnjem primeru?.................................
VezavZarn_m.jpg (4278 bytes)

--------------------------------------------

Eksperimentalne izpitne naloge iz naravoslovja - fizikalni del 24. 6. 2004:

PladenjZZogicami_m.jpg (3102 bytes)
Na voljo imate 4 različne žogice (pink-ponk-P, črno-Č, pisano gumijasto-G in stiroporno-S) in pladenj s tremi različnimi podlagami (guma-g, tekstil-t in plastičen pladenj-p).
a. Spustite eno od žogic z višine 0,5 m na prazen pladenj in štejte, kolikokrat odskoči, preden se umiri. Poskus ponovite z vsemi žigicami. Rezultate beležite v tabelo.

b. Dno pladnja prekrijte s tekstilom in ponovite poskus. Rezultate beležite v tabelo.

c. Dno pladnja prekrijta z gumo in ponovite poskus. Rezultate beležite v tabelo.

Podlaga je tem bolj prožna, čim večkrat žogica odskoči. Uredite podlage po prožnosti. Uporabite dogovorjene oznake in vstavite znake <, >, = ..............................

d. Ali morate za ugotavljanje prožnosti podlag opraviti poskuse z vsemi žogicami in vsemi podlagami? Odgovor utemeljite..................................................

e. Žogica je tem bolj prožna, čim večkrat odskoči od podlage, preden se umiri. Uredite žogice po prožnosti. Uporabite dogovorjene oznake in vstavite znake <, >, =

f. Ali morate za ugotavljanje prožnosti žogic opraviti poskuse z vsemi žogicami in vsemi podlagami? Odgovor utemeljite.....................................................................

g. Predstavite število odskokov različnih žogic od gumijaste podlage s histogramom.

h. Predstavite število odskokov vseh žogic skupaj od različnih podlag s tabelo in histogramom.
PladenjZZogicami1_m.jpg (3136 bytes)

------------------------------------------------

Eksperimentalne izpitne naloge iz naravoslovja - fizikalni del 23. 6. 2004:

Zobniki in kolesa

(a) Na sliki so narisana kolesa, povezana z jermenicami. Kolo A se vrti v smeri puščice. S puščico označite, kam se bo zavrtelo kolo B.
jermenice_m.jpg (1787 bytes)zobniki1_m.jpg (2566 bytes)
(b) Ugotovite in označite s puščicami, v katero smer se bodo vrteli posamezni zobniki.
Pripomočki: veliki zobnik Z1 ima 75 zobcev, srednji zobnik Z2 ima 45 zobcev in mali zobnik Z3  ima 30 zobcev, žebljički, stiroporna plošča.

(c) Sestavite zobnika Z2 in Z3 . Zobnik Z3 zavrtite 3 krat. Kolikokrat se zavrti zobnik Z2? ..................

Kaj pa če ga zavrtite 6 krat? .....................

(d) Sestavite zobnika Z1 in  Z2. Zobnik Z2 zavrtite 5 krat. Kolikokrat se zavrti zobnik Z1? ........................

(e) Sestavite zobnike Z2, Z3 in Z1. Zobnik Z2 zavrtite 10 krat. Kolikokrat se zavrti zobnik Z1 in kolikokrat Z3?.............................................

(f) Največji zobnik zavrtite 12 krat. Kolikokrat se bosta zavrtela zobnika Z2 in Z3? Kako ste to določili? Odgovor utemeljite..........................
zobniki_m.jpg (3932 bytes)

--------------------------------------------

PovezPalice_m.jpg (2980 bytes)
Pripomočki: dve daljši rdeči letvici z luknjicami, krajša letvica z luknjicami, pisarniške razponke, kotomer, ravnilo.
Daljši letvici sta na konceh gibljivo speti. Krajšo letvico z razponkami pritrdimo prečno na doljši letvici, tako da nastane črka A.
(a) Pritrdite krajšo letvico v drugo luknjico od vrha. Izmerite kot med dolgima letvicama in razdaljo d med razponkama v vrhu in pritrdiščem krajše letvice, kot kaže slika.
palice.jpg (2809 bytes)
(b) Prestavite krajšo letvico na obeh koncih v naslednjo luknjico in izmerite kot in razdaljo d. Nadaljujte do zadnje luknjice.

(c) Rezultate meritev zapišite v tabelo.

(d) Narišite zvezni graf odvisnosti kota  od razdalje d.

(e) Zapišite odvisnost med razdaljo d in kotom v stavku čim...,tem.
povezPalice1_m.jpg (2417 bytes)

-------------------------------------------

Eksperimentalne izpitne naloge iz naravoslovja - fizikalni del 18. 6. 2004:

logohodci2_m.jpg (3934 bytes)
Za množico lutk (Logohodcev) poiščite po eno kvalitativno (barva ne šteje), semikvantitativno in kvantitativno spremenljivko. Spremenljivke in njihove vrednosti vpišite v tabelo:

Vrsta spremenljivke Spremenljivka Vrednost spremenljivke
kvalitativna    
semikvantitativna    
kvantitativna    

a. Navedite še (vsaj tri) konstante na isti množici:..........................

b. Prikažite porazdelitev Logohodcev po barvi s tabelo in histogramom.
logohodci4_m.jpg (3653 bytes)

-----------------------------------------------------------

Eksperimentalne izpitne naloge iz naravoslovja - fizikalni del 4. 6. 2004:

1. naloga:
potapljanje_m.jpg (3280 bytes)
Pripomočki: predmet (klada), posoda z vodo, merilo, palčka.
Nalijte vodo v posodo. Odčitajte višino gladine vode. Na gladino položite klado. Nato klado počasi potiskajte v vodo toliko časa, da predmet leži na dnu posode. Merite oddaljenost spodnje ploskve klade in višino gladine vode v posodi.
(a) Narišite, kako se z odmaknjenostjo spodnje ploskve predmeta od dna posode spreminja višina gladine vode.

(b) Kaj lahko ugotovite iz začetne razlike višin gladine vode? Kratko utemeljite. ...................

(c) Kaj lahko razberemo iz višine gladine vode, ko predmet potiskamo v vodo tako, da je potopljen v vodo približno 5 mm pod zgornjim robom? Utemeljite. ..............................

(d)  Kaj lahko razberemo iz višine gladine vode, ko je predmet popolnoma potopljen v vodo in kaj ko je na dnu posode. Kako ste to ugotovili?...........
potapljanje1_m.jpg (3041 bytes)

----------------------------------------------------------

2. naloga:
vijaki_m.jpg (3689 bytes)
Pripomočki: vijaki in matice.
Vijaki z maticami se razlikujejo po različnih spremenljivkah. Glavo vijaka štejemo kot matico.
(a) Navedite še eno kvalitativno spremenljivko in izpolnite tabelo. Spremenljivki barva matice, število barv na vijaku in število matic ne veljata kot vaš odgovor:

Ime spremenljivke Vrsta spremenljivke Vrednosti Število vrednosti
število matic      
število barv na vijaku      
       

(b) V tabeli in histogramu prikažite razvrstitev vijakov po številu matic (k maticam štejte tudi glave vijakov).

(c) Prikažite razvrstitev vijakov po številu barv in številu matic (po dveh spremenljivkah hkrati).
vijaki1_m.jpg (2282 bytes)

---------------------------------------------

3. naloga:

Pripomočki: kotomer, ravnilo, kopija karte na formatu A3.
Študentki se dogovarjata za kraj srečanja. Študentka iz Kopra sporoči po telefonu: moj azimut kraja srečanja je 130°. Kolegica, ki stoji pri cerkvici Svetega Tomaža nad Ospom sporoči, da je razdalja do kraja srečanja 8,5 km. Merilo je 1 : 50.000. Ostalih podatkov si zaradi slabih zvez ne moreta izmenjati.
(a) Kje se srečata?....................
(b) Kolikšna je razdalja iz Kopra do kraja srečanja?....................
(c)  Kolikšen azimut bi povedala študentka pri cerkvici Svetega Tomaža nad Ospom?.......

---------------------------------------

Eksperimentalne izpitne naloge iz Metodike začetnega naravoslovja - fizikalni del 4. 6. 2004:

1. naloga:
ploscice2_m.jpg (4107 bytes)
Pripomočki: ploščice v škatli
(a) Vpišite še dve razvrstitveni spremenljivki, ki pa nista omenjeni v nalogi. Izpolnite tabelo

Ime spremenljivke Vrsta spremenljivke Vrednosti Število vrednosti
ploščina lika      
       
       

(b) V tabeli in histogramu prikažite razvrstitev ploščic po ploščini:

(c) Prikažite razvrstitev ploščic po najkrajši stranici in barvi (po dvehspremenljivkah hkrati):
ploscice1_m.jpg (2799 bytes)

-----------------------------------------------------

2. naloga:
karta_m.jpg (4584 bytes)
Pripomočki: kotomer, ravnilo, kopija karte na formatu A4
Študentka Pedagoške fakultete v Kopru s fakultete meri azimut in razdaljo do nekega kraja. Na list zapiše: azimut je 233°, razdalja je 6,7 km. Kaj opazuje na karti? Merilo je 1 : 50.000.
karta1_m.jpg (7671 bytes)

-----------------------------------------------

Eksperimentalne izpitne naloge iz Metodike začetnega naravoslovja - fizikalni del 3. 6. 2004:

potapljanje2_m.jpg (2280 bytes)
Okroglo škatlico - vedrce, privezano na elastiko, postopno (po 0,5 cm) potapljajte v vodo in beležite dolžine elastike v odvisnosti od globine potopljenega dela vedrca. Vedrce potapljajte v vodo, dokler ne sede na dno. takrat je meritev končana.
a. Rezultate meritev predstavite v tabeli in z zveznim grafom.
b. Katera sila razteza elastiko, preden začnete potapljati vedrce?
c. Zaradi katere sile je vedrce v vodi navidezno lažje?
d. Z drugo barvo v isti koordinatni sistem skicirajte spreminjanje dolžine elastike pri potapljanju istega vedrca v močno slano vodo. Pripišite legendo.
potapljanje3_m.jpg (2170 bytes)

--------------------------------------------------------------

Eksperimentalne izpitne naloge iz Metodike začetnega naravoslovja - fizikalni del 21. 1. 2004:

1. Na voljo imate uteži, elastiko, stojalo in merilo. Obešajte uteži na elastiko, merite raztezke in dopolnite tabelo:

število uteži 0 1 2 3 4 5
raztezek [   ]            

Narišite graf, ki prikazuje odvisnost raztezka elastike od števila uteži!

Odčitajte iz grafa, za koliko bi se raztegnila elastika, če bi nanjo obesili utež, težko 21 vaše uteži!

Primerjajte raztezke ene elastike sa in in dveh enakih elastik, povezanih tako, kot prikazujeta sliki b in c (sb in sc), če na vse obesimo enake število uteži. Vpišite <, =, >.
sa             sb             sc            
elastik.jpg (2835 bytes)raztezanjegumice_m.jpg (2413 bytes)

----------------------------------------------------------

2. Pred seboj imate po eno žogo iz stiropora (S), bele plastike (P), črne gume (ČG), in pisane gume (PG).
a) Žoge spustite v vodo in jih narišite. Rišite jih približno v enakem merilu. Zaznamujte jih s črkami S, P, ČG, PG.



b) Narišite, kako bi plavale žoge iz istih snovi, če bi bile vse enako velike kot stiroporna!
    Spet uporabite znamenja S, P, ČG in PG.



c) Žoge iz istih snovi naredimo tako, da so vse enako težke. Skicirajte jih v vodi!
    Uporabite znamenja S, P, ČG in PG.



kroglicevodi_m.jpg (2813 bytes)

-----------------------------------------------

Eksperimentalne izpitne naloge iz naravoslovja - fizikalni del za študentke oddelka za razredni pouk 20. 1. 2004:

1. Otroci so na palico natikali obročke in delali stolpiče.
(a) Izpolnite tabelo:

Ime spremenljivke Vrsta spremenljivke Vrednost Število vrednosti
Barva obročev      
Višina stolpiča      
Število barv v stolpiču      

(b) S tabelo in histogramom prikažite porazdelitev stolpičev po številu obročev
(c) S tabelo prikažite porazdelitev stolpičev po številu obročev in številu barv (po obeh spremenljivkah hkrati)
histogram_m.jpg (2796 bytes)

-----------------------------------------------

2. Pripomočki: dva kovinska lončka, kovinska podložka, dva termometra, plastični kozarček - merica, vrč z vročo in mrzlo vodo.
V večji kovinski lonček položite podložko, nalijte eno merico mrzle vode. V manjši lonček natočite merico vroče vode in ga postavite v večji lonček z mrzlo vodo.
a) Merite temperaturo vroče in mrzle vode vsake pol minute. Naredite vsaj 6 meritev. Zapisujte temperaturi v preglednico in narišite graf spreminjanja temperature vode v odvisnosti od časa.

Čas t [min] Vroča voda T1 [°C] Mrzla voda T2 [°C]
     
     
     
     
     
     

b) Do katere temperature se bo ohladila vroča voda? ..........................
    Odgovor utemeljite .........................................................................
c) Do katere temperature se bo segrela mrzla voda? ............................
    Odgovor utemeljite .........................................................................
č) Kolikšna bo temperatura vroče (mrzle) vode po dveh urah? .............
    Temperatura mrzle vode bo .............................................................
    Temperatura vroče vode bo ............................................................
    Utemeljite odgovor .........................................................................
vodavdvehplocevin_m.jpg (2334 bytes)

------------------------------------------------------------

Izpit 15. 1. 2004 v Kopru

V vrečki imate različne gumbe. Dogovorimo se, da odtenkov iste barve ne bomo ločevali.
(a) Izpolnite tabelo:

Ime spremenljivke Vrsta spremenljivke Vrednosti Število vrednosti
Barva      
Število lukenj      
oblika      

(b) S tabelo prikažite porazdelitev gumbov po barvi in številu lukenj (po obeh spremenljivkah hkrati).
razvrscgumbov_m.jpg (1918 bytes)

-----------------------------------------------

oktobra 2003 izredni študij

Pripomočki: stojalo, merilo, elastika, vedrce, uteži.
Na elastiko obesite vedrce. Izmerite dolžino elestike. V vedrce dajte utež in zopet izmerite dolžino elestike. Dodajajte uteži in vsakokrat izmerite dolžino elastike. Potem uteži jemljite iz vedrca in sproti ponovno merite dolžine elastike.
(a) Rezulteta meritev zapisujte v tabelo.
(b) Narišite graf odvisnosti dolžine elastike od števila uteži pri dodajanju potem pa v isti koordinatni sistem še graf pri odvzemanju.
(c) Kako je raztezek odvisen od števila uteži?
raztezgumice_m.jpg (2152 bytes)

-------------------------------------------------------------------

Pripomočki: Ploščice z magneti.
(a) Ploščice imajo na hrbtni strani nalepljene magnetne trakove. Kvadrate štejemo med pravokotnike.
(b) V tabelo zapišite vrsto spremenljivke, vrednosti in število vrednosti, ki jih zavzame. Eno spremenljivko poiščite sami (barva in oblika ne štejeta)

Ime spremenljivke Vrsta spremenljivke Vrednosti Število vrednosti
št. magn. trakov      
oblika trakov      
       

(c) V tabeli in histogramu prikažite razvrstitev ploščic po obliki osnovne ploskve.

(d) S tabelo prikažite še razvrstitev ploščic po številu magnetnih trakov in obliki osnovne ploskve plpščice (po dveh spremenljivkah hkrati).

         
         
         
         
         

ploscice_m.jpg (3556 bytes)

----------------------------------------------

11. septembra 2003 na oddelku v Kopru

Pripomočki: elastična vrvica, predmet (kovinski kvader), posoda z vodo, merilo.
Predmet navežite na elastično vrvico. Drugi konec vrvice držite v roki in roko počasi spuščajte tako, da predmet leze v vodo. Poskus ponovite tako, da predmet počasi dvigujete iz vode.
(a) Narišite, kako se z oddaljenostjo spodnje ploskve predmeta od dna posode z vodo, spreminja dolžina elastične vrvice.
(b) Zakaj in v katerem delu poskusa se spreminja dolžina elastične vrvice? Odgovor utemeljite.........
(c) Ali se kaj spremeni, če je predmet globlje potopljen v vodo? Odgovor utemeljite........................
potapljkovinezgumico_m.jpg (2570 bytes)

---------------------------------------------------------------

Pripomočki: ploščice Logic.
Ploščice se razlikujejo po različnih spremenljivkah. Izpolnite tabelo:

Ime spremenljivke Vrsta spremenljivke Vrednosti Število vrednosti
barva      
število stranic      
debelina      

Logic_m.jpg (1524 bytes)
Na sliki pomeni M modra barva in Ru rumena barva, debeli črti ob dveh robovih pa, da je ploščica debela. Med navpični črti zapišite, po katerih spremenljivkah se razlikujeta sosednji ploščici in dopolnite niz tako, da se bosta sosednji dve ploščici vedno razlikovali po dveh spremenljivkah. Vsako ploščico lahko uporabite le enkrat.
logic1_m.jpg (3099 bytes)

-----------------------------------------------

Pripomočki: elastična vrvica, predmet (lesen kvader), posoda z vodo, merilo
Predmet navežite na elastično vrvico. Drugi konec vrvice držite v roki in roko počasi spuščajte tako, da predmet leze v vodo.
Narišite, kako se z odmaknjenostjo spodnje ploskve predmeta  od dna posode z vodo, spreminja dolžina elastične vrvice.
potapljleszgumico_m.jpg (2829 bytes)

----------------------------------------------------------

4. september 2003
izpit iz metodike začetnega naravoslovja - fizikalni del za PV

Pripomočki: papir, škarje, kotomer, merilo.
Razpnite škarje. Vtaknite papir med rezili in strizite papir. Izmerite dolžino reza in kot med reziloma razprtih škarij. Sestavite tabelo in narišite graf odvisnosti dolžine reza od kota med reziloma škarij. Naredite vsaj 5 meritev.
rezanje_m.jpg (2250 bytes)

---------------------------------------------

Pripomočki: 15 prozornih likov.
a) V tabelo zapišite vsaj dve spremenljivki, po kateri bi lahko razvrstili dane like v tri skupine.

Ime spremenljivke Vrsta spremenljivke Vrednosti Število vrednosti
       
       

b) V tabelo zapišite vsaj dve spremenljivki, po kateri bi lahko uredili like.

Ime spremenljivke Vrsta spremenljivke Vrednosti Število vrednosti
       
       

c) S tabelo in histogramom prikažite razporeditev likov po največjem kotu v tri skupine.
liki_m.jpg (2687 bytes)

---------------------------------------------

Pripomočki: tri žarnice, vezne žice, baterija, stikalo.
Na fotografiji je vezje, v katerem so povezane tri žarnice in baterija
vzporinzaporzarnice_m.jpg (2731 bytes)   a) Narišite shemo vezave:
b) V vezje vežite stikalo tako, da boste lahko izklopili eno žarnico. Narišite vezje:
c) V vezje vežite stikalo tako, da boste lahko izklopili dve žarnici.  Narišite vezje:
c) V vezje vežite stikalo tako, da boste lahko izklopili vse tri žarnice. Narišite vezje:
elektrvezja_m.jpg (3689 bytes)

23. junij 2003

Pripomočki: podkvast magnet, ploščati magnet, pladenj, opilki v solnici. Pazite, da se opilki ne oprimejo magnetov!
Narišite polje magnetov, ki sta postavljena tako, kot je narisano na sliki.
magneta_m.jpg (1831 bytes)opilki_m.jpg (3933 bytes)

-------------------------------------------------

Rože na poljih Cvetnega bimina so lahko v popkih ali imajo cvet (razcvetelost),
ozadje polj ima lahko zvedice (zvezdnatost)
a) Po katerih spremenljivkah lahko vse kartice Cvetnega bimina uredite? Navedite vsaj dve taki spremenljivki. V tabelo zapišite vrsto spremenljivke, vrednosti in število vrednosti, ki jih zavzame.

Ime spremenljivke Vrsta spremenljivke Vrednost Število vrednosti
       
       
       

b) S tabelo in histogramom prikažite razvrstitev polj po barvi.

c)  S tabelo in histogramom prikažite razvrstitev kart po razcvetelosti.
cvetnibimino_m.jpg (4326 bytes)

----------------------------------------------

Pripomočki: električna vezalna plošča, vezne žice, 3 neznani porabniki, 2 galvanska člena, žarnica.
preizkusprevodn_m.jpg (3592 bytes)
a) Narišite shemo vezave, s katero lahko ugotovite ali neznani uporabnik (rdeče, modre in zelene barve) prevaja električni tok. V vezju uporabite zgoraj naštete elemente.
b) V spodnjo tabelo zapišite, ali so neznani porabniki dobri ali slabi prevodniki ali izolatorji.

porabnik dober prevodnik slab prevodnik izolator
moder      
rdeč      
zelen      

preizkusprevod_m.jpg (3424 bytes)

---------------------------------------------

V vdolbinah lesenega pladnja so lesene kocke (kvadri)
a) Naštejte spremenljivki, po katerih lahko kocke uredimo. Izpolnite spodnjo tabelo.

Ime spremenljivke Vrsta spremenljivke Vrednost Število vrednosti
       
       
       

b) S tabelo in histogramom prikažite porazdelitev kock po velikosti najmanjše ploskve

c) Z barvnimi svinčniki prikažite porazdelitev kock po barvi in velikosti najmanjše ploskve (po dveh spremenljivkah hkrati)
kocke_m.jpg (2445 bytes)

------------------------------------------------

Pripomočki: dve različni valjasti posodi (menzuri) z odtokom z ventilom, povezovalna cevka, ravnilo - merilo, stoparica.

Posodi sta povezani s cevko. V eni je voda, druga je prazna. Odprite ventil in merite, kako se višini gladine v obeh posodah spreminjata s časom. Podatke vpisujte v tabelo (naredite vsaj pet meritev). Narišite v isti koordinatni sistem oba grafa spremembe višine gladine vode v odvisnosti od časa v obeh posodah.

V drug koordinatni sistem narišite, kako bi se spreminjala višina gladine vode, če bi imela povezovalna cevka večji presek.

Kdaj voda iz prve posode preneha teči v drugo posodo?
pretakanje_m.jpg (2912 bytes)

---------------------------------------------------------

V škatli so lesene kocke - paličice.

a) Napišite vsaj tri različne razvrstitvene spremenljivke in izpolnite tabelo.

Ime spremenljivke Vrsta spremenljivke Vrednost Število vrednosti
       
       
       

b) Po kateri spremenljivki bi lahko kocke uredili? ......................................
    Kakšne vrste je ta spremenljivka in katere vrednosti zavzame? ...............
c) V tabeli in histogramu prikažite porazdelitev kosk po obliki najmanjše ploskve
d) V tabeli in s sliko prikažite razvrstitev in razporeditev kock po barvi in dolžini najdaljšega roba   kock (po dveh spremenljivkah hkrati).
palicice_m.jpg (3179 bytes)

------------------------------------------------------------

Pripomočki: tri enake žarnice v grlih s priključkoma, vezne žice, baterija (4,5 V)

Tri enake žarnice A, B in C povežemo kot kažejo spodnje slike. V vseh treh primerih je izvir napetosti isti. V tabeli označite, kako svetijo žarnice v posameznem primeru.
elektr_m.jpg (2565 bytes)trizarnic_m.jpg (3924 bytes)trizarnice_m.jpg (3581 bytes)

-------------------------------------------------------------

Pripomočki: 3 enake žarnice, vezne žice, galvanski člen.
trizarnicesstikal_m.jpg (3567 bytes)
a) na sliki sta narisani dve vezji. Zapišite, katere žarnice svetijo in na sliki označite z različnim številom žarkov, kako močno.
elektrik_m.jpg (2265 bytes)
b) Stikali Sin S2, ki sta bili razklenjeni, sklenemo. Katere žarnice pa zdaj svetijo?
    Odgovor: ..........
    V tabeli označite, kako svetijo posamezne žarnice

Žarnica Brli Slabo sveti Močno sveti
A      
B      
C      
D      
E      

trizarnice2_m.jpg (3196 bytes)dvezarnici_m.jpg (3147 bytes)

5. junij 2003

Otroci so izdelali verižice iz sponk. Razgibanost posamezne verižice so označili po številu različnih velikosti sponk v verižici. Barvitost posamezne verižice pa so označili glede na število barv sponk v verižici. verižice so oštevilčene. VERIŽIC NE RAZDIRAJTE. Tabele in grafe ustrezno označite.
a) Naštejte in opišite vrste spremenljivk ter zapišite vrednosti, ki jih zavzemajo.

Ime spremenljivke Vrsta spremenljivke Vrednost Število vrednosti
barvitost      
razgibanost      
       

b) V tabeli in histogramu prikažite porazdelitev verižic po razgibanosti
c) V tabeli prikažite porazdelitev verižic po barvitosti in po številu sponk v verižici (po obeh spremenljivkah hkrati)
d) Razporeditev verižic iz naloge b) prikažite še z risbo!
verizice_m.jpg (2636 bytes)

----------------------------------------------

Janez in Tone sta šla v hribe. Janez na Veliko Mojstrovko, Tone pa na Jalovec. Oba sta se na vrhu razgledovala naokrog.
a) Kolikšna je razdalja med vrhovoma (glejte zemljevid)? Karta je v merilu 1 : 50.000. Odgovor utemeljite.________
b) Katero goro sta občudovala - Janez jo je videl pri azimutu 183°, Tone pa pri azimutu 137°?____
zemljevid_m.jpg (3597 bytes)

----------------------------------------------------------

Shematično je narisanih nekaj možnih vezav žarnice in galvanskega člena.
elektrslike_m.jpg (2317 bytes)
a) Pri kateri vezavi žarnica sveti? __________
b) Pod vsako vezje narišite shemo vezave (s simboli)!
elektrika_m.jpg (3052 bytes)

-------------------------------------------

Zvezdna karta.
a) Katera ozvezdja bodo 1. julija ob 22:00 vzhajala in katera zahajala? _____________________
b) Ob kateri uri je Voznik 1. julija v zenitu? _____________________
c) Ali je še kdaj Voznik v zenitu? _____________________________
d) Kako dolg bo dan 1. julija? (Odgovor utemeljite) _______________
zvezdnakarta_m.jpg (7186 bytes)

-----------------------------------------------

Otroci so izdelali karte. Vsako karto so razdelili na polja. na posameznih poljih so pobarvali različno vlike pravokotnike (tudi kvadrat je pravokotnik). Karte so na hrbtni strani oštevilčili od 1 do 9. Tabele in grafe ustrezno označite.
a) Naštejte in opišite vrste spremenljivk ter zapišite vrednosti, ki jih zavzemajo.

Ime spremenljivke

Vrsta spremenljivke

Vrednosti Število vrednosti
       
       
       

b) V tabeli in histogramu prikažite porazdelitev pravokotnikov po ploščinah.
c) S tabelo prikažite porazdelitev kart po številu polj in številu pravokotnikov (hkrati po dveh spremenljivkah!)
d) Razporeditev iz primera c) prikažite še z risbo.
kartespolji_m.jpg (4313 bytes)

---------------------------------------------

Otroci so izdelali iz ostankov volnene preje cofke. COFKOV NE RAZDIRAJTE. Tabele in grafe ustrezno označite.
a) Naštejte in opišite vrste spremenljivk, ter zapišite vrednosti, ki jih zavzemajo.

Ime spremenljivke

Vrsta spremenljivke

Vrednosti Število vrednosti
       
       
       

b) V tabeli in histogramu prikažite porazdelitev cofkov po številu niti.
c) V tabeli in histogramu prikažite porazdelitev niti po barvah.
cofki_m.jpg (4169 bytes)

---------------------------------------------

Pripomočki: dve leseni kladi iz enakega materiala, voda, merilna posoda, mali lonček z vodo in ravnilo z merilom.Z merjenji določite maso male klade, nato pa s sklepanjem in merjenjem določite še maso velike klade. Postopek meritve kratko opišite in odgovor utemeljite._____
Masa male klade je _________ , velike pa ___________
potapljanjelesa_m.jpg (2502 bytes)

---------------------------------------------

Pripomočki: zrcalo, kotomer in ravnilo.
a) Višinski kot Sonca je 60°. Kako moramo postaviti majhno ravno zrcalo, da bodo žarki po odboju vodoravni. Rišite v narisu.

b) Puščica kaže potek svetlobnih žarkov, ki padajo na majhno zrcalo. narišite novo lego zrcala tako, da bo zajček padel na narisano točko.
zrcalo_m.jpg (2668 bytes)

februar 2003

Otroci so za malico dobili jabolka. Vsak učenec je jabolko stehtal, potem pa uteži zložil v stolpiček. Stolpičke imate na mizi. Stolpiče NE PODIRAJTE.
° S tabelo in histogramom prikažite porazdelitev jabolk po masi.
° S tabelo in histogramom prikažite porazdelitev  stolpičev po številu uteži.
° S tabelo in histogramom prikažite porazdelitev uteži po barvi.
    Tabelo in graf ustrezno označite.

                                 
                                 
                                 
                                 
                                 

stolpiciutezi_m.jpg (3127 bytes)

----------------------------------------------

Na mizi imate jabolko, merilno posodo, vrč z vodo in še eno posodo.
° Določite prostornino jabolka. Merilni postopek kratko opišite in utemeljite način merjenja.
    Odgovor: Prostornina jabolka je.....
° Določite maso jabolka. Merilni postopek kratko opišite in utemeljite način merjenja.
    Odgovor: Masa jabolka je....
jabolki_m.jpg (2344 bytes)

4. 9. 2002

V stekleno posodo zlivajte po 0,3 dcl vode in beležite višino gladine (h) v odvisnosti od prostornine nalite vode (V). Meritve beležite v tabelo.

  1. Narišite graf, ki bo prikazoval odvisnost višine gladine od prostornine nalite vode h(V).
  2. Črtkano narišite v graf, kako bi se spreminjala višina gladine ob nadaljevanju nalivanja, če bi bil vrat posode daljši.
  3. Na grafu z zeleno barvo označite del, kjer se je gladina dvigala najhitreje, z rdečo pa del, kjer se je gladina dvigala najpočasneje.

  4. Zapišite neodvisno in odvisno spremenljivko pri poskusu:
  5. Neodvisna spr.: _____________________,
    odvisna spr.:_____________________

  6. Zapišite še katero od konstant (največ tri) pri poskusu:
  7. Od katere lastnosti steklene posode je odvisno, kako hitro se dviga gladina?
  8. Od katere druge količine je še odvisno, kako hitro se bo dvigovala gladina vode?
  9. Zapišite odvisnost hitrosti dviganja višine gladine od količin, ki ste jih navedli pod e in f s Čim…. tem….. stavkoma:
    dolivanje_m.jpg (2960 bytes)

26. 6. 2002

Tabele in histograme ustrezno označujte!
Verig ne raztavljajte in ne sestavljajte!
Pisane verige uredite po številu členov ter rezultate predstavite s tabelo in histogramom!
Tabela:                                     Histogram:

Člene vseh verig razvrstite po barvi in razvrstitev prestavite v tabeli in histogramu!
Tabela:                                     Histogram:

verige-m.jpg (2357 bytes)

26. 6. 2002

Ogrlice ne raztavljajte!
Imenujte konstatnte in njihove vrednosti v množici lesenih biserov na ogrlici ter spremenljivke, po katerih jih lahko razvrščate ali urejate, ter naštejte njihove vrednosti! Spremenljivka barva, oblika, debelina in velikost ne prinašajo tečk!

Konstante:______________________________

Spremenljivke, po katerih lahko razvrščate: _____

Spremenljivke, po katerih lahko urejate: ________

Z risbo predstavite razvrstitev in ureditev lesenih biserov iz ogrlice po velikosti in barvi hkrati:

Predstavite razvrstitev lesenih biserov v ogrlici po barvi s tabelo in histogramom:

ogrlica_m.jpg (2081 bytes)

12. 6. 2002

Na voljo imate štiri klade iz različnih snovi. Položite jih v banjico z vodo. Oglejte si klade v vodi in jih narišite v narisu na spodnjo sliko, kjer je banjica z vodo že narisana.



Uredite snovi, iz katerih so klade, po naraščajoči gostoti! ________________________________
Ali lahko na osnovi tega poskusa klade uredite tudi po masi? Utemeljite odgovor. _____________
Če da, zapišite še ureditev klad po naraščajoči masi: ___________________________________
Obkrožite črke pred pravilnimi trditvami:
Pri kladi, ki plava na gladinitako, da je del gleda iz vode, je teža
a) manjša od vzgona
b) enaka vzgonu
c) večja od vzgona
Pri kladi, ki lebdi med gladino in dnom, je teža
a) manjša od vzgona
b) enaka vzgonu
c) večja od vzgona
Pri kladi, ki potone na dno, je teža
a) manjša od vzgona
b) enaka vzgonu
c) večja od vzgona

4klade1_m.JPG (2202 bytes)

23. 1. 2002

Naloga: Žogice v zbirki (črna, lesena, pisana) uredite po deležu kinetične energije, ki jo izgubijo pri enem odskoku.
Navodilo: Žogice spustite na tla z višine 1 m in štejte, kolikokrat odskoči, preden obmiruje na tleh. Ko žoga preneha poskakovati, izgubi kinetično energijo. Poskus ponovite z vsemi žogicami.
Rezultete poskusov prikažite s tabelo! Tabelo ustrezno označite.

       
       
       
       

Naštejte žogice po naraščajoči količini energije, ki jo izgubijo pri enem odskoku. _____________
Narišite potek poskusa s črno žogico:

zogice1_m.jpg (1749 bytes)

13. 9. 2001

Pred seboj imate štiri klade.
a) Poimenujte tisto opisno spremenljivko, po kateri lahko klade že na videz ločite. Naštejte vrednosti spremenljivke. [0,5 tč] __________________________________________________
Klade položite v banjico z vodo
b) Uredite jih po gostoti od tiste z najmanjšo gostoto do tiste z največjo gostoto. [0,5 tč] _______
c) Poimenujte spremenljivko, po kateri ste razsodili o gostoti (opazovana spremenljivka). [0,5 tč] __
d) Ali je te spremenljivka intenzivna ali ekstenzivna? [0,5 tč] ______________________________
e) Ali je gostota intenzivna ali ekstenzivna  spremenljivka? [0,5 tč] _________________________
f) Z obliko stavka ČIM..., TEM... zapišite zvezo (relacijo) med opazovano spremenljivko in gostoto. [0,5 tč] ______________________________________________________________
4klade2_m.JPG (2285 bytes)

11. 6. 2001

V jajčkih, označenih s trakovi črne, rdeče, modre in sive barve, so skriti magnet, železni predmeti, aluminijasti predmeti in stekleni predmeti. S pomočjo poskusov z magnetom in preizkuševalcem prevodnosti ugotovite, v katerem jajčku je kaj! Jajček opredelite z barvo traku, s katerim je prelepljen!!
Magnet je v jajčku, označenem s ___________________
Železo je v jajčku, označenem s ____________________
Aluminij je v jajčku, označenem s ___________________
Steklo je v jajčku, označenem s ____________________
Opišite poskus, s katerim ste ločili železo od aluminija! __________________________________
Opišite poskus, s katerim ste ločili steklo od aluminija! __________________________________

magnet_elektr1_m.jpg (2006 bytes)

12. junij 2001

Izvedite poskus, s katerim  boste določili prostornino in maso jabolka
(merilna posoda, večja posoda, voda in jabolko)
a) Potek poskusa, pri katerem ugotavljate prostornino jabolka, predstavite s tremi risbami:

Prostornina jabolka je : _____________
Opišite poskus s katerim ste dočočili prostornino jabolka (KRATKO!) : ____________________
b) Potek poskusa, pri katerem ugotavljate maso jabolka, predstavite s tremi risbami:

Masa jabolka je : _________________
Opišite poskus s katerim ste določili maso jabolka (KRATKO) : __________________________

potaplj.jabolka1_m.jpg (1886 bytes)

30. 1. 2001

Na voljo imate tri enake žarnice, baterijo, vezne žice in vezalno ploščo. Narišite vezje, v katerem
a) vse tri žarnice svetijo enako:

b) samo dve žarnici svetita enako:

c) vse tri žarnice svetijo različno:

Če za posamezno nalogo najdete več pravilnih rešitev, dobite dodatne točke.
Žarenje posameznih žarnic v vezju predstavite tako, da ob žarnico narišete različno število žarkov. Več žarkov naj predstavlja močnejše žarenje.
Od česa je odvisno, kako močno sveti žarnica v tem poskusu? ___________________________
Opišite povezavo s stavkom "ČIM.., TEM..": ________________________________________

elektr2_m.jpg (2847 bytes)

21. 12. 2000

a) Izmerite, kako se višina gladine vode v prvi plastenki (h) spreminja s časom (t), ko se voda po nategi pretaka v drugo plastenko!
b) Ponovite meritve pri spremenjeni višini plastenke, iz katere izteka voda!
c) Narišite grafa, ki prikazujeta odvisnost višine gladine vode v prvi plastenki (h) od časa (t), v isti koordinatni sistem z različnima barvama in pripišite legendo!
Navodilo
a) Plastenke postavite v pladenj. V prvo lastenko natočite vode 20 cm visoko. (Za določitev višine gladine uporabljajte priloženo ravnilo - merilo.) Druga plastenka naj bo na začetku poskusa prazna. Pripravite tabelo za vpisovanje rezultatov in štoparico. Vezno cevko - natego napolnite z vodo tako, da en konec potopite v banjico vode do dna, drugega pa počasi potapljate tako, da voda izrine ves zrak iz nje. Zaprite vrh cevke s prstom, dvignite cevko in prosti konec napeljite do dna polne plastenke. Drugi konec cevke napeljite v nagnjeno prazno plastenko, jo potisnite do dna, zravnajte plastenko in začnite meriti čas. Spremljajte in beležite višino gladine vsakih 10 sekund, dokler se pretakanje ne konča.
b) Vzpostavite prvotno stanje. Polno plastenko postavite na podstavek - plastično kocko in vstavite vezno cev med plastenki. Spremljajte in beležite višino gladine vsakih 10 sekund, dokler se pretakanje ne konča.
c) Narišite še grafa, ki prikazujeta odvisnost višine gladine v prvi plastenki od časa (h(t)). Oba grafa narišite v isti koordinatni sistem  z različnima barvama in pripišite legendo!

Odgovorite še na vprašanja:
Primerjajte hitrosti zniževanja gladine (vha in vhb) pri obeh poskusih! Vpišite <, = ali >!
Na začetku pretakanja: vha ___vhb                             Na koncu pretakanja: vha_____vhb
Primerjajte še hitrosti pretakanja vode (va in vb) pri obeh poskusih! Vpišite <, = ali >!
Na zaćetku pretakanja: va_____vb                               Na koncu pretakanja: va_____vb.
Kdaj se pretakanje konča? ______________________________________________________
Kako bi se spremenila hitrost zniževanja gladine, če bi namesto prve plastenke vzeli tako z večjim presekom, ostale okoliščine poskusa pa bi ostale nespremenjene? _________________________
Opišite soodvisnost hitrosti zniževanja gladine in preseka plastenke s "ČIM..., TEM..." stavkom! __
Kako pa bi se spreminjala hitrost pretakanja vode, če bi namesto prve plastenke vzeli tako z večjim presekom, ostale okoliščine poskusa pa bi ostale nespremenjene? ____________________

pretakanje2_m.jpg (2367 bytes)

13. maj 1999

Nizke gradnje
a) Po dve kvadrasti škatli za sadni sok naj bosta zloženi, kot je narisano na priloženih načrtih v narisu. Odkljukajte tiste škatelne sestave, ki obstanejo.
b) če se sestav zvrača, ga uravnovesite tako, da v eno ali obe škatli nasujete malo mivke. Na načrtih narišite, kje mora biti mivka, da sestav obstane.
Nalogo lahko rešite s poskusom ali brez njega.





































































































































































































































































































skatle1_m.jpg (3846 bytes)skatle2_m.jpg (3751 bytes)

23. april 1999

Oglejte si palčke na sprednji mizi.
Katere palčke so urejene po naraščajoči višini od leve proti desni? _________________________
Katere pa so urejene po naraščajoči višini od desne proti levi? ____________________________
Najkrajša palčka je visoka 1 e (eno enoto). Napišite višini ostalih dveh palčk.
Višina srednje palčke je ___________
Višina najvišje palčke je ___________.

palcke2_m.JPG (2115 bytes)

8. 9. 1998

Z majhno žarnico osvetlite paličico tako, da meče senco na zaslon. Svetilka naj bo 15 cm oddaljena od zaslona, paličica pa 5 cm.
Premikajte svetilo vodoravno, vzporedno z zaslonom. V tabelo zapisujte premike luči in nastale premike  sence na zaslonu.

premik svetilke [cm] premik sence [cm]
   
   
   
   
   

Narišite graf odvisnosti premika sence od premika luči.

Zapišite medsebojno odvisnost premikov še s stavkom s konstrukcijo: " Čim..., tem...

senca8_m.jpg (2954 bytes)

24. 6. 1998

Napihni balonček na vozičku. Voziček postavi na gladka tla in ga spusti. Razdalja, ki jo prevozi voziček, je njegov doseg. Voziček tehta 50 g. Maso mu lahko spremenjaš z dodajanjem uteži po 25 g. Balonček lahko napihneš z enim, dvema in več vdihi.
Od katerih spremenljivk je odvisen doseg vozička? ____________
Kakšna je odvisnost med dosegom vozička in spremenljivkama, ki vplivata nanj? Vsako od teh odvisnosti izrazite s stavčno konstrukcijo ČIM....,TEM... ________
Nato isto zvezo izrazite še z grafoma:

avto-balon19_m.jpg (1583 bytes)

23. 9. 1998

Oglejte si zbirko predmetov. Razvrstite jih po kaki spremenljivki. V prvi stolpec vpišite ime spremenljivke. Če je treba, si ime spremenljivke izmislite. V srednji stolpec tabele vpišite nekaj vrednosti spremenljivke. V zadnji stolpec pa vpišite, ali je spremenljivka kvalitativna, semikvantitativna ali kvantitativna.
Nato predmete zmešajte in jih razvrstite po kaki drugi spremenljivki in ponovite ves postopek vpisovanja. Nadaljujte, dokler ne izpolnite tabele.

ime spremenljivke vrednst spremenljivke vrsta spremenljivke
     
     
     
     

Iz množice izberite poljuben predmet. Narišite ga:

Opišite izbrani predmet z vrednostmi razvrstitvenih spremenljivk tako, da ga bo moč razločiti od drugih predmetov iz zbirke. ______________________________________________________

razvrsc.predmetov9_m.jpg (2534 bytes)

10. 9. 1997

Množico 16 ščipalk za perilo razvrstite po barvi. Sestavite tabelo porazdelitve in narišite histogram:

Razvrstite ščipalke še po kaki drugi spremenljivki. V tabelo zapišite ime spremenljivke in njene vrednosti.

Ime spremenljivke vrednost spremenljivke
   
   

Po kateri spremenljivki bi ščipalke lahko uredili? _______________________

razvr.scipalk4_m.jpg (2486 bytes)

10. 9. 1997

Sestavite konstrukcije, kot kažejo slike. Katera od njih ne stoji, ne da bi jo držali?
Popravite sliko nestabilne konstrukcije tako, da bo konstrukcija stala. Rešitev naj bo izvirna!

                   
                   
                 
                   
             
                   
             
                   

stojnost_kock5_m.jpg (2131 bytes)