EKSPERIMENTALNE IZPITNE NALOGE IZ DIDAKTIKE FIZIKE S FOTOGRAFIJAMI POSKUSOV

Pokojni profesor dr. Janez FERBAR je v okviru dolgoletnega poučevanja didaktike fizike uvedel pri izpitih tudi eksperimentalni del, pri katerem študentke in študentje samostojno izvedejo dve preprosti eksperimentalni nalogi. Sedaj didaktiko fizike I in II v 3. letniku predava redna prof. dr. Mojca Čepič. V nadaljevanju je nekaj nalog, ki so jih v preteklih letih reševali študentke in študentje na izpitih in fotografije pripomočkov, ki so jih dobili. Ker pripomočkov navadno ni toliko, kot je prijavljenih študentov, si pripomočke izmenjujejo, običajno na 15 minut, kar pomeni, da imajo le toliko časa za reševanje te naloge. Pri tem lahko uporabljajo svojo naravoslovno listnico z zapiski s predavanj, vaj, seminarjev in domačimi nalogami. Objavljene naloge so prostorsko skrčene in brez prostorov za odgovore, brez tabel in mrež za koordinatne sisteme, ki so v originalnih izpitnih nalogah.
Objavljenih je 26 nalog in prav toliko fotografij, ki jih lahko povečate če kliknete nanje (hyperlink).

©Spletne strani lahko uporabljate le za svoje lastne potrebe.®

11. 2. 2015



27. 1. 2015





13. 9. 2013

 Termometri so vaša množica za razvrščanje in urejanje.
 a. Dopolnite spodnjo tabelo s spremenljivkami, ki imajo več kot dve vrednosti.

Ime spremenljivke
Vrsta spremenljivke
Vrednosti spremenljivke
Število vrednosti

kvalitativna



semikvantitativna



kvantitativna



 b. Naštejte vsaj dva konstanti na množici. ......................................................................
 c. S tabelo in histogramom prikažite porazdelitev termometrov po kvalitativni spremenljivki iz zgornje tabele (pod a). Tabelo in histogram ustrezno označite.
 
 d. S tabelo prikažite porazdelitev termometrov po semikvantitativni in kvantitativni spremenljivki iz tabele pod a. - (po obeh spremenljivkah) hkrati.

3. 6. 2013


3. 7. 2013

Pripomočki: mešanica vode in ledu, kalorimeter z električnim grelcem (največja dovoljena napetost je 12 V), voltmeter, ampermeter, termometer.
Navodilo: Kalorimetra pred koncem poskusa ne smete odpirati. V kalorimetru je mešanica vode in ledu. Segrevajte mešanico in beležite vse potrebne količine s katerimi boste lahko izpolnili naslednji nalogi:
a. Iz izmerkov določite, koliko je bilo v mešanici ledu na začetku poskusa.
b. Iz izmerkov določite, koliko vode je bilo v kalorimetru ob koncu poskusa.
Napišite načrt za izvedbo poskusa.
Izmerke zapisujte vtabel(e).
Izračuni mase ledu in količine vode pri poskusu:
c. Kako bi morali poskus spremeniti, da bi z njim lahko določili specifično toploto tekočine v kalorimetru?
d. Komentirajte svoje privzetke glede izgub pri posusu.
22. 6. 2013

a. Za merjenec, ki ste ga dobili s pripomočki, določite lomni količnik. Opišite in narišite, kako ste to storili. Vsi podatki (oziroma izmerki) za določitev lomnega količnika naj bodo prikazani na risbi poskusa.
lomni količnik:

b. Na kratko razložite, kako bi z merjencem izvedli poskus, s katerim bi pokazali, da je bela svetloba sestavljena  iz spektra mavričnih barv. Naštejte pripomočke.

c. Položite merjenec na bel papir, merjenec obrišite in narišite še potek svetlobnih žarkov med poskusom. Označite oz. zapišite še druge podrobnosti, ki so pomembne za uspešno izvedbo poskusa.

d. Kako se imenuje pojav, zaradi katerega pri tem poskusu vidimo sestavine bele svetlobe ločene na posamezne komponente?

Opišite, kako lahko z meritvami totalnega odboja določimo lomni količnik snovi.
b. Skicirajte poskus (predmeti, žarki, merjene količine).
c. Zapišite, kako iz izmerkov določimo lomni količnik. utemeljite izpeljavo.


a) S pripomočki (slamica, plastelin, škarje) izdelajte areometer in z njim tekočine v kozarčkih, označenih z A, B, C in D uredite po naraščujoči gostoti.
Med zaporednima poskusoma areometer pomočite v vodo (v belem kozarčku) in obrišite s papirnato brisačo, da ne zmešate tekočin.
b) Skicirajte končno stanje pri vseh poskusih in pojasnite, kako ste določili ureditev tekočine po gostoti.
c) Uredite velikosti sile vzgona Fv, ki je med poskusi delovala na areometer v tekočinah A, B, C, in D.

Izpit iz didaktike fizike 2, 4. februar 2013


Potrebščine: kamionček, uteži, deska, podloge za desko, različne podlage za iztek, merilna palica.
a) Naloga: raziščite, kako je dolžina prevožene poti na ravnem izteku klančine (s) odvisna od mase kamiončka (m). RAziskava mora biti izvedena tako, da lahko vse meritve izvedete na eni šolski klopi. Masa praznega kamiončka je 220 G.
Navodilo: Iz deske in podlog sestavite klančino. Iz ustreznih meritev ugotovite, Kako je od mase avtomobilčka odvisna prevožena pot na ravnem izteku.
b) Zapišite neodvisno spremenljivko pri vaši raziskavi: _________________________________
c) Zapišite odvisno spremenljivko pri vaši raziskavi: ___________________________________
d) Zapišite kontrolne spremenljivke; _______________________________________________
e) Z največ tremi stavki opišite, kako boste izvedli poskuse in meritve: _____________________
f) Meritve zapišite v tabelo:
g) Z grafom predstavite, kako je prevožena pot (s) odvisna od mase vozička (m):
h) V enem stavku opišite kakšna je odvisnost dolžine prevožene poti na izteku od mase.

Izpit iz didaktike fizike I, 30. junija 2012

 Oglejte si model pljuč. Narišite ga in k risbi pripišite, katere organe oz. dele dihal ponazarjajo posamezni deli modela. Pojasnite, kako deluje model ali kako delujejo pljuča (en vdih in izdih). Delovanje modela ponazorite s tremi do štirimi slikami.
 V priloženem kompletu so tri leče, označene s črkami A, B in C. Zapišite številko kompleta: ______
 a. Za vsako od leč določite in napišite, kakšne vrste je. 
 Leča A: _________  leča B: _________  Leča C: ___________
 b. Za vsako od leč določite še goriščno razdaljo.
 Leča A: _________  leča B: _________  Leča C: ___________
 Pojasnite, kako ste določili, kakšne vrste je leča in kako ste določili goriščne razdalje.
 Pripomočki: Izolirana posoda, vrela voda, mrzla voda, termometer, merjenec, tehtnica, menzura.
 a) Določite specifično toploto snovi, iz katere je narejen merjenec.

 Rezultat: _____________
 b) Z največ petimi stavki opišite postopek (zapišite ga v obliki navodil za učence): _________________________
 c) Pojasnite nazorni pomen specifične toplote. Kaj vam pove podatek, da je specifična toplota snovi npr. 100 J/kgK? ______________

Izpit iz didaktike fizike I, 2011

 Določi vrsto leče, njeno goriščno razdaljo in dioptrijo

Izpit iz didaktike fizike II, 25. septembra 2002

crna_skatla4_m.JPG (3024 bytes)   1. V "črni" škatli so med priključki A, B, C in Č zaporedno vezani galvanski člen, upornik in eden od naslednjih elementov: kondenzator, dioda ali upornik. Ugotovite, med katerima priključkoma je galvanski člen, kje je upornik in kateri je neznani element! Na kratko opišite postopek ter ugotovitve utemeljite!

                A-       ?        -B-       ?        -C-       ?        -Č

  Pripomočki:
  "črna" (rumena) škatla, voltmeter, tri žice

crna_skatla5_m.JPG (2851 bytes)   2. Izmerite notranjo upornost izrabljenega galvanskega člena! Kratko razložite, kako ste izvedli meritev!

  Pripomočki:
galvanski člen, voltmeter, ampermeter, mali upornik za 2 ohma

Izpit iz didaktike fizike II, 12. septembra 2002:

ekvipotenc.crte1_m.jpg (3771 bytes)   1. Na oglato elektrodo priključite pozitivni, na okroglo pa negativni priključek vira napetosti za 6 V. Na krpi, namočeni z raztopino kuhinjske soli, poiščite točke, v katerih je potencial za 1 V višji, ter točke, v katerih je potencial za 1 V nižji kot na daljši simetrali krpe! Poiščite toliko točk, da jih lahko med sabo povežete s krivuljama! Krivulji narišite - točke z višjim potencialom povežite z rdečim svinčnikom, točke z nižjim potencialom pa z modrim! Ali so narisane krivulje ekvipotencialne črte?  Zakaj da ali ne in kako ste to ugotovili? Opišite postopek! _______________________________
  (Dodatek iz podobne naloge iz leta 1998:
  S svinčnikom narišite še silnice električnega polja!
  Ali se oblika krivulj kaj spremeni, če na krpo nalijemo več elektrolita? Pojasnite! _____________
  Ali se zaradi dodanega elektrolita spremeni (še) kaj drugega? Pojasnite! ___________________ )

  Pripomočki:
  krpa namočena v raztopino kuhinjske soli s kvadratnim vzorcem, dve elektrodi (pravokotna in okrogla), vezne žice, voltmeter s tipalom, ŠMI.

upor_tuljave3_m.JPG (3088 bytes)   2. Izmerite ohmski upor tuljave s 1400 ovoji! Ugotovite, kako na ohmski upor vpliva železno jedro! Jasno in natančno razložite, kako ste izvedli meritev!

  Pripomočki:
tuljava, železno jedro, ŠMI, ampermeter, vezne žice.

Izpit iz didaktike fizike I, 22. 6. 2001

mivka2_m.jpg (2158 bytes)   a) V pladnju je mivka. Skozi mivko vlečemo grablje. Pladenj se ne premakne.
  [1 tč] Opišite pojav najprej z gibalno količino G, energijo W in entropijo S. Povejte od kod in kam tečejo te količine ali kje nastajajo.
  [1 tč] Nato isti pojav opišite z delom A in različnimi vrstami energije Wi, kjer i nadomeščajte z ustreznim indeksom.

  b) Pladenj denemo na voziček. Z grabljami vlečemo skozi mivko. Grablje rijejo po mivki, voziček se premika vzdolž vleke.
  [1 tč] Opišite pojav najprej z gibalno količino G, energijo W in entropijo S. Povejte od kod in kam tečejo te količine ali kje nastajajo.
  [1 tč] Nato isti pojav opišite z delom A in različnimi vrstami energije Wi, kjer i nadomeščajte z ustreznim indeksom.

  c) Grablje v mivki nadomestimo z grebljico. Zdaj grebljica, ko jo vlečemo ne rije več po mivki, voziček pa se premika v smeri vleka.
  [1 tč] Opišite pojav najprej z gibalno količino G, energijo W in entropijo S. Povejte od kod in kam tečejo te količine ali kje nastajajo.
  [1 tč] Nato isti pojav opišite z delom A in različnimi vrstami energije Wi, kjer i nadomeščajte z ustreznim indeksom.

Popravni kolokvij iz didaktike fizike II, 6. 6. 2001

crna_skatla6_m.JPG (2955 bytes)   V (rumeni) škatli z dvema priključkoma se skriva upor, kondenzator ali dioda. Z eksperimentom ugotovite, kaj je v škatli in svojo ugotovitev utemeljite! Opišite potek eksperimenta, razložite, zakaj ste naredili določen poskus in kaj ste sklepali iz rezultatov poskusa!

  Potrebščine:
  škatla, baterija, žarnica, vezne žice

Izpit iz didaktike fizike I, 12. 9. 2000

pretakanje3_m.JPG (2453 bytes)   Pretakanje vode med povezanima posodama (vezna posoda):
  Natočite 1 l vode v menzuro in 2 l v ročko.
  Od kod in kam bo tekla voda, ko boste odprli pipico? Poskusite. .........................

  a) Pri katerih pogojih se vzpostavi ravnovesje v povezanih posodah? Ravnovesje je vzpostavljeno, ko voda sploh ne teče, čeprav je ventil v vezni cevki odprt._______________________________

  b) Pogosto kdo misli, da se voda pretaka iz posode, ki stoji više, v niže postavljeno posodo. Eno do povezanih posod podložite z dvema lesenima kladama tako, da bo voda tekla iz posode na mizi v posodo na kladah. Narišite in poskusite. .....................................

  c) Napišite splošno pravilo, od kod in kam teče voda med dvema povezanima posodama. _______

  d) V katero od obeh posod  je treba potopiti plastenko polno mivke, da se bo voda pretočila v krajšem času? Razložite zakaj. Primerjajte prostornini pretečene vode, če plastenko potopimo v eno ali drugo od obeh povezanih posod. ................................................

  Pripomočki: litrski merilni valj (menzura), mala plastična ročka (3 l); menzura je spodaj prevrtana in povezana z ležečo ročko s plastično cevjo, v kateri je pipica, mala plastenka z mivko

-----------------------------------------

sifon9_m.JPG (2519 bytes)   Posodo iz lahke plastike do 1/3 napolnimo z vodo in jo postavimo v iztok korita namesto zamaška. V korito točimo vodo. Posoda iz lahke plastike se prilega iztoku, tako da deluje kot zamašek in voda ne izteka iz korita.
  a) Napovej, kaj se bo zgodilo, ko gladina v koritu narašča! [0,5 tč] ________________________
  b) Naštej, katere sile delujejo na posodo, in pojasni, kar se zgodi! [1,5 tč] ___________________

Didaktika fizike II:

elektr.prev.15_m.jpg (2933 bytes)   1. Razvrsti naslednje materiale po skupinah: dobri prevodniki, slabi prevodniki in izolatorji. Svojo odločitev potrdi z eksperimentom in utemelji. Najprej preveri z ampermetrom za območje do 6 A, nato šele z malim merilnikom. Merilnega območja ampermetra ne spreminjaj. Če po opravljeni nalogi mali merilnik ali ampermeter ne bosta delovala, se naloga šteje kot negativna.
  Materiali:
  les (vžigalica), keramika, aluminijasta kovica, oglje, bakren obroček in vrvica

  Potrebščine:
ampermeter, mali merilnik, 4,5 V baterija, vezne žice

-----------------------------

ekvipotenc10_m.JPG (2230 bytes)   2. Na elektrodi priključi vir napetosti 6 V. Nariši nekaj točk, ki imajo potencial za 3 V višji od potenciala negativne elektrode in jih poveži s črto. Krivulja, ki povezuje točke z enakim potencialom, se imenuje ekvipotencialna črta. Opiši kako si izvedel meritev. Ali lahko najdeš še kakšno skupno lastnost teh točk (poleg enakega potenciala)?

  Potrebščine:
  korito z galvanskimi členi, vezne žice, elektrodi, solna raztopina, vpojna krpa, posoda za vpojno krpo, galvanometer

1. kolokvij iz didaktike fizike II, 20.12. 2000

1. Ugotovi, kateri par elektrod da najboljši galvanski člen, če kot elektrolit uporabiš krompir. Nariši vezavne sheme in odgovor utemelji z rezultati meritev!
Potrebščine:
elektrode (baker, aluminij, železo), vezne žice, krompir, mali merilnik, upori za spreminjanje merilnega območja
krompir7_m.JPG (2028 bytes)

2. V "črni" škatli se skriva vezje, ki ga sestavljajo galvanski člen, upor in odprto stikalo ali galvanski člen in dva upora. Z merjejnjem ugotovi vezavno shemo v škatli, jo nariši in odgovor utemelji z rezultati meritev.
Potrebščine:
"črna" (rumena) škatla s štirimi priključki, vezne žice, univerzalni merilnik
crna_skatla1_m.jpg (2504 bytes)

Eksperimentalni kolokvij iz Didaktike fizike II, 3. 6. 1999

1. V (črni) škatli s tremi priključki so vezane tri baterijske žarnice.
Ugotovi, kakšno vezje je v škatli. Nariši shemo.
Pripomočki:
(črna) škatla z vezjem, baterija za 4,5 V, priključne žice
elektr.vezje10_m.jpg (2196 bytes)                1                 2                 3

2. Z malim merilnikom izmeri upor krompirja. Merilno območje merilnika razširi z ustrezno izbiro in vezavo upora iz priložene zbirke! Nariši vezje! Kratko razloži, kako si izmeril upor!
Pripomočki:
merjenec (krompir), mali merilnik za območje 0,13 V in 100µA, zbirka preduporov in souporov, legenda za odčitavanje uporov, priključne žice, baterija za 1,5 V
elektr.nap.kromp.11_m.jpg (2342 bytes)

Izpit iz didaktike fizike II, 16. 6. 1998

Za priloženi leči s trasiranjem izmeri goriščni razdalji. Opiši potek poskusa.
Potrbščine:
lučka z režo, napetostni vir, leči, bucike, milimetrski papir
leci18_m.JPG (2795 bytes)

Izpit iz didaktike fizike II, 28. 1. 1998

Kolesarski dinamo priključite na izmenično napetost 6 V na šolskem malonapetostnem izviru. Vezju dodajte ampermeter in voltmeter. Dinamo deluje kot elektromotor.
a) Narišite vezje!

b) Zmanjšujte napetost po 1 V in sestavite tabelo I (U).

c) Narišite graf I (U).

d) Pojasnite "kljuko" v grafu! Kateri pojav predstavlja? _________________________________
dinamo1_m.jpg (3850 bytes)