Pokojni profesor dr. Janez FERBAR je v okviru dolgoletnega poučevanja didaktike naravoslovja - fizikalne vsebine za študentke 3. letnika oddelka za razredni pouk, uvedel pri izpitih tudi eksperimentalni del, pri katerem študentke samostojno izvedejo preprosto eksperimentalno nalogo ali pa opišejo demonstracijski poskus. Tudi sedaj nosilka predmeta izr. prof. dr. Mojca ČEPIČ z asisitentkama mag. Ano GOSTINČAR BLAGOTINŠEK, in Nado RAZPET, pripravljajo poleg teoretične tudi eksperimentalno nalogo. V nadaljevanju je nekaj nalog, ki so jih v preteklih letih reševali študentje na izpitih in fotografije pripomočkov. Ker je na izpitu veliko študentk, zlasti na januarskem roku, poskus običajno demonstracijsko izvede asistent oz. laborant ali pa ga izvedejo študentke samostojno. Ker pripomočkov navadno ni toliko, kot je prijavljenih študentk, si jih izmenjujejo, običajno na 10 minut, kar pomeni, da imajo le toliko časa za eksperimentalno reševanje te naloge. Pri tem lahko uporabljajo svojo naravoslovno listnico z zapiski s predavanj, laboratorijskih vaj, terenskih vaj, seminarjev in domačih nalog iz 1. in 3. letnika. Objavljene naloge so prostorsko skrčene in brez prostorov za odgovore, brez tabel in mrež za koordinatne sisteme, ki so v originalnih izpitnih nalogah. Trenutno je objavljenih 23 nalog in 30 fotografij, ki jih lahko povečate če kliknete nanje (hyperlink).
© Spletne strani lahko uporabljate le za svoje potrebe. ®
Izpit iz didaktike naravoslovja za študentke 3. oz. 4. letnika oddelka za razredni pouk je sestavljen iz kemijskega, biološkega in fizikalnega dela. Za pozitivno oceno je treba dobiti vsaj 3,5 točk od 10 iz posameznega dela in 50% od vseh skupaj (15 od 30 točk).
Vse tabele, grafe, histograme in skice ustrezno označite.
Rišite s svinčnikom natančno, pregledno, dovolj veliko in ravne črte z ravnilom.
Odgovarjajte kratko, jasno in jedrnato!
Pišite čitljivo.
(V izpitnih nalogah, ki jih prejmejo študentje, je več prostora za skice, grafe
in odgovore)
26. 1. 2009
18. 6. 2008
2. 6. 2008
24. 1. 2008
![]() | Spremljajte poskus. Opazujte gibanje vozičkov. a) Narišite poskus z vsaj petimi slikami. (4 t) b) Opišite poskus. (3 t) c) Razložite dogajanje pri poskusu. (3 t) |
20. 6. 2007
4. 6. 2007
20. 4. 2007 (izredni študij)
22. 1. 2007
14. 9. 2006
20. 6. 2006
7. 2. 2006
16. 9. 2005
8. 6. 2005
25. januar 2005
14. 9. 2004
10. 6. 2004
21. 1. 2004
------------------------------
2. Oglejte si demonstracijski poskus, pri katerem opazujemo senco predmeta v soju
žepne svetilke.
a) S sliko od strani (stranski ris) razložite nastanek sence na tabli.
b) S sliko od zgoraj (tloris) narišite nastanek sence na tabli.
c) Navedite neodvisno spremenljivko pri poskusu:
................................................
d) Navedite odvisno spremenljivko pri poskusu:
....................................................
e) Navedite konstante pri poskusu:
.........................................................................
f) Zapišite povezavo med neodvisno in odvisno spremenljivko v stavku: Čim..., tem ...:
g) Zapišite akcijsko vprašanje, povezano s poskusom.
...............................................
9. septembra 2003
Pripomočki: merilna posoda, predmet na vrvici (kovinski kvader)
Predmet navezan na vrvico počasi spuščajte v posodo z vodo toliko časa, dokler ne sede
na dno.
(a) Narišite pojav :
(b) Opišite dogajanje med
poskusom:.........................................................
(c) Razložite dogajanje med
poskusom:.......................................................
(d) Napišite za ta poskus
- neodvisno
spremenljivko:..................................................................
- odvisno
spremenljivko:......................................................................
(e) V katero temo v učnem načrtu bi umestili ta poskus?...............................
(f) V katerem razredu devetletne osnovne šole prvič obravnavajo to temo?...
(g) Narišite (kot v prvem primeru pod a), kaj se spremeni, če telo zamenjamo z dvakrat
težjim telesom z enako prostornino, kot jo ima telo, s katerim ste
opravili poskus:

12. junija 2003
Oglejte si demonstracijski poskus potapljanja obtežene plastenke obešene na
gumijastem traku v posodo z vodo.
a) Potek poskusa prikažite s slikami.
b) Poskus kratko opišite _______________
c) Razložite dogajanja pri poskusu _______________
d) Katere pojave lahko opazujete pri poskusu? (naštejte vsaj dva) ______
e) Napišite neodvisne in odvisne spremenljivke pri tem poskusu:
neodvisne _____________
odvisne ______________
f) Na kakšen način bi lahko pri tem poskusu spremenili začetni in/ali končni razteg
gumijastega traku? (naštejte vsaj dva različna načina)

30. januarja 2003

Laborant izvede poskus z zrcalom (premakne ga iz rahlo poševne v bolj poševno lego. Na
spodnji fotografiji je hkrati začetno in končno stanje.)
Narišite pojav:
Opišite pojav:
Razložite pojav:
Zapišite neodvisno spremenljivko za tako izveden poskus:
Zapišite odvisno spremenljivko za tako izveden poskus:
Za kateri razred devetletke je primeren ta poskus:
Zastavite dve akcijski vprašanji za učence:

Spodnji graf podaja spreminjanje temperature vode v stiropornem lončku s pregrado. (na fotografiji) Graf narisan s polno črto, podaja temperaturo vode v levem prekatu, graf narisan s črtkano črto pa temperaturo vode v desnem prekatu. S pomočjo grafa odgovorite na spodnja vprašanja.
1. V katerem prekatu (levem ali desnem) je bila voda na začetku poskusa toplejša? Odgovor utemeljite!
2. Kolikšni sta bili temperaturi v posameznem prekatu na začetku merjenja?
v levem :
v desnem:
3. Opišite, kaj se je nato dogajalo z razliko temperatur med levim in desnim prekatom?
4. Razložite zakaj:
5. Opišite del grafa, ki podaja dogajanje 20 in 30 minuto opazovanja?
6. Razložite ta del grafa!
7. Za kateri razred devetletke je dejavnost primerna?
12. septembra 2002:
Narišite pojav iztekanja vode iz plastenke z dvema luknjicama. Na posamezni sliki
označite gladino vode in potek curka do izlitja vode v zbirno posodo - pladenj.
a) V koordinatni sistem narišite, kako se s časom spreminja višina vode v
plastenki. Osi ustrezno označite.
b) Zapišite neodvisne spremenljivke za ta pojav : ______________________________________
c) Zapišite odvisne spremenljivke za ta pojav : ________________________________________
d) Od čes je odvisno, kje pade curek vode v zbirno posodo? ____________________________
e) Zapišite dve akcijski vprašanji za ta pojav za učence druge triade.
_______________________
Na mizi leži raztegnjena dolga vzmet. Na stojalu je obešena druga enaka vzmet.
a) Nariši obe vzmeti.
b) Opišite razlike med obema vzmetema. _____________________________
c) Razložite, zakaj se pojavijo razlike. _______________________________
13. junij 2002
Na voljo imate množico cevk. Oglejte si jih!
Zapišite spremenljivke (lastnosti po katerih se cevke ralikujejo), definirane na celotni
množici cevk. _
Zapišite konstante (lastnosti, po katerih so cevke enake), definirane na celotni množici
cevk. ______
Če s cevkami trkate po dlani, oddajajo zvok.
Od katerih lastnosti cevke je odvisna višina zvoka, ki ga oddaja cevka? (hipoteza)
_____________
Navedite neodvisno in odvisno spremenljivko pri poskusu!
Neodvisna spremenljivka: _____________ Odvisna spremenljivka:
_______________________
Izberite par cevk, s katerimi lahko potrdite svojo hipotezo! Zapišite, kateri dve cevki
ste izbrali za poskus, s katerim jo boste potrdili:
________________________________________________
Utemeljite, zakaj ste izbrali prav ta par cevk in razložite poskus:
___________________________
Navedite še eno od lastnosti, ki po vašem mnenju ne uplivajo na višina zvoka.
________________
Izberite par cevk, s katerim lahko pokažete, da lastnost ne upliva na višino zvoka!
Zapišite, kateri dve cevki ste izbrali:
___________________________________________________________
Utemeljite, zakaj ste izbrali ta par cevk in razložite pozkus!
______________________________
24. 1. 2002:
Laborant bo izvedel poskus z žogo (porinil bo žogico po mizi tako, da bo padla preko roba na tla). Opazujte ga!
a) Narišite pojav!
b) Opišite pojav! _____________________________
c) Razložite pojav! _____________________________
d) Določite odvisno spremenljivko: _________________
e) Določite neodvisno spremenljivko: _______________
f) Za katero starost otrok je poskus primeren? _________
g) Postavite akcijsko vprašanje: ____________________
12. september 2001:
Pred sabo imaš "skakač".
a) Nariši ga. [1 točka]
b) Opiši, kako je narejen. [1 točka] ________________________________________________
c) Skakača preskusi. Nariši strip pojava - skakanja skakača - z vsaj tremi slikami. [1 točka]
d) Katero sliko bi z najmanj škode za opis pojava lahko odstranil. Pojasni! [1 točka] __________
e) Strip preberi še v obrnjeni smeri. Opiši tak obrnjen pojav. [1 točka] _____________________
f) Oceni, ali je tak pojav mogoč. Pojasni. [1 točka] ____________________________________
g) Ali lahko kako vplivaš na delovanje skakača. Če da, poimenuj količino, ki vpliva
na skakanje in semikvantitativno opiši odvisnost. [1 točka]
__________________________________________
13. junij 2001
Kozarec napolnite do polovice z vodo. Žlico malinovca zlijte v vodo in pomešajte.
Kakšna je barva raztopine? V nalogi ustrezno pobarvajte prvi kozarček (ustrezna slika 2
točki)
a) Polovico raztopine odlijte in dodajte prav toliko vode. Kakšna je zdaj barva
raztopine? Usrezno pobarvajte kozarec št. 2.
b) Ponovite postopek pod točko a) tolikokrat, da raztopina ni več obarvana. Ustrezno
pobarvajte še ostale kozarce.
c) Kaj ste spreminjali (poimenujte količino), da se je spreminjala barva v kozarcih? (1
točka)
d) Narišite graf, na katerem prikažete, kako se ta količina spreminja s številom
prelivanj. (Pomagajte si z računom.) Graf opremite z vsemi pojasnili in napisi, ki so
potrebni. (2 točki)
e) Narišite graf, na katerem prikažete, kako se obarvanost spreminja s številom
prelivanj. (Pomagajte si s prikazom s pobarvanimi kozarci.) Graf opremite z vsemi
pojasnili in napisi, ki so potrebni. (2 točki)
f) Opišite razliko med grafoma! (2 točki)

9. februar 2000
Z naslednjimi nalogami želimo preskusiti, kako znate uporabljati različne reprezentacije
za opis in razlago pojavov v naravoslovju. Vtisov, ki si jih nabiramo kot opazovalci in
eksperimentatorji, ne moremo neposredno deliti z drugimi, ker so spravljeni v glavah. Da
boste te notranje reprezentacije (vtise) naredili dostopne drugim, jih
boste predelovali v zunanje reprezentacije zapisana besedila, risbe,
tabele in grafe.
Pojavi, na katere se naloge nanašajo, so povezani s pretakanjem vode in
zraka.
Dvolitrsko plastenko z iztočno cevko, ki je začepljena s trajno elestičnim kitom,
napolnite z vodo. Nato na plastenko tesno privijte kapico. Postavite plastenko na
skladovnico iz treh plosko ležečih smrekovih klad. Pod iztočno cevko postavite pladenj.
Vanj boste prestrezali vodo. Pod pladenj položite ravnilo z ničlo pod iztokom.
a) [1/2 tč.] Odstranite čep iz odtočne cevi. Kaj se zgodi? Opišite na kratko.
_________________
Odvijte kapico na plastenki. Natanko opazujte pojav do konca.
b) [1/2 tč.] Zakaj je začela voda iztekati, ko ste odvili kapico?
____________________________
c) [1 tč.] Kaj se je dogajalo v plastenki? Opišite vse spremembe, ki ste jih opazili.
___________
č) [1 tč.] Kaj se je dogajalo s curkom? Opišite vse spremembe, ki ste jih opazili.
____________
Odločimo se, da bomo poskus opisali z dosegom curka d. Pravimo, da je d
opisna spremenljivka.
d) [4 tč.] Narišite stanje poskusa, ko je minilo približno polovico časa. Vrišite in
zaznamujte doseg d.
Od katere spremenljvke je v tem poskusu odvisen doseg curka? Vrišite jo, imenujte in
zaznamujte! ____________________________________
Zapišite zvezo (relacijo) med to spremenljivko in dosegom curka. Uporabite zvezo:
ČIM..,TEM... ____________________________________
Skicirajte graf, ki kaže, kako se doseg curka spreminja s to spremenljivko. Opredelite
spremenljivki na obeh oseh in enote na obeh oseh. Grafu dajte naslov.
Dodatne točke:
Kaj še bi lahko spreminjali, da bi se spreminjal doseg curka? Imenujte dodatne
spremenljivke, ki vplivajo na doseg, zaznamujte jih in vrišite v sliko.
g) [1 tč.] Ponovi poskus z iztekanjem vode. Curek naj zdaj teče na mlinček. Ko voda
izteče iz plstenke, vsa ostane v pladnju. Vendar voda v pladnju ne more več poganjati
mlinčka. V plastenki je bilo poleg vode shranjeno še nekaj, kar je prestregel mlinček.
Kaj je tisto, kar je bilo z vodo vred shranjeno v plastenki in kar je prestregel mlinček?
_____________________________________
h) [1 tč.] Narišite mlinček, nato pa ga predelajte v vetrnico. Tudi vetrnico narišite.
Na mlinček teče voda vzdolž kolesa. Vetrnica pa naj bo taka, da pihate vanjo pravokotno
na kolo.
Risba mlinčka:
Risba vetrnice:
26. januar 1999
1. Množico "logohodcev" lahko razvrščate po več različnih spremenljivkah. Malo poskusite, nato pa izpolnite naslednjo tabelo:
| Razvrstitvena spremenljivka | Število vrednosti spremenljivke |
Narišite tabelo in histogram porazdelitve množice logohodcev po drži
2. Razgrnite kvadratni papirnat prtič in izmerite njegovo ploščino. Zgibajte prtič
po srednjicah tako, da z zgibanjem dobite vse manjše kvadrate.
a) Sestavite tabelo, ki kaže, kako se s številom zgibov spreminja ploščina kvadrata.
Tabelo začnite z 0 zgibi, kar pomeni s celim prtičem. [2 točki]
b) Na osnovi tabele narišite graf. [2 točki]
Tabelo in graf opremite z vsemi pojasnili in napisi, ki so potrebni.
Pri delu si lahko pomagate z ravnilom, kvadratno mrežo in s škarjami. Škarje lahko
uporabite za izrezovanje kvadratov, da jih boste laže zgibali.
12. junij 1998
Napihni balonček na vozičku. Voziček postavi na gladka tla in ga spusti. Razdalja,
ki jo prevozi voziček, je njegov doseg. Voziček tehta 50 g. Maso mu lahko
spreminjaš z dodajanjem uteži po 50 g. Balonček lahko napihneš z enim, dvema in več
vdihi.
A. Od katerih spremenljivk je odvisen doseg vozička?
__________________________________
B. Kakšna je odvisnost med dosegom vozička in spremenljivkama, ki vplivata
nanj? Vsako od teh odvisnosti izrazite s stavčno konstrukcijo ČIM.., TEM...
________________________________
C. Nato isto zvezo izrazite še z grafoma.
januar 1998
Pojave lahko sestavljamo tako, da potekajo drug za drugim v različnih zaporedjih,
lahko pa potekajo tudi sočasno.
Narišite tir steklene frnikole, ki jo z vodoravnim udarcem sunemo z mize, da pade na tla
prekrita s ploščami iz vinaza. Tir narišite prav do konca gibanja frnikole.
Risba:
______o______
miza
_____________________________________________tla
a) Iz katerih sočasnih gibanj je sestavljeno gibanje frnikole od trenutka, ko zleti z
mize, do trenutka, ko prileti na tla. _________________________________
b) Iz katerih sočasnih gibanj je sestavljeno gibanje frnikole od trenutka, ko se giblje
samo še po tleh? ___