30 EKSPERIMENTALNIH DOMAČIH NALOG

Poročilo o nalogah oddajte na listu naslednje oblike:

Ime in priimek:.............................................................

Smer in letnik študija:.......................................

Skupina:................................

Naslov domače naloge:................................................

Pripomočki:.................................................................

Namen naloge:............................................................

Opis dela, skica:

Ugotovitve in rezultati

Dolgotrajna opazovanja:

1. Opazujte senco navpične palice ob isti uri. Če v bližini ni kakega kola, zapičite navpično v zemljo palico, ki naj iz zemlje ali snega gleda kak meter. Ob sončnih dnevih opazujte senco vsakih 5 do 10 dni. Vsakokrat izmerite dolžino in smer sence - azimut, to je kot med smerjo proti severu in smerjo sence merjeno od severa proti vzhodu v smeri vrtenja urinega kazalca. Meritve vpisujte v tabelo - preglednico:
senc_m.jpg (3121 bytes)
SencaPaliceNaSn_m.jpg (2123 bytes)

datum

dolžina sence

smer sence

opombe

       
       
       

2. Opazujte zahodišča Sonca od 1. novembra do 31. januarja. Navodila so spodaj.

3. Opazujte en mesec Lunine mene. Ugotovite, katera Lunina mena je na nebu zdaj in katera bo čez en teden. Narišite obe meni na približno polkrožni lok, po katerem potuje Luna. Najlaže ga opazujete, če se obrnete proti jugu. Podrobnejša navodila so spodaj.

4. Opazujte Venero in njene mene. Ali je sedaj Večernica ali Danica? Narišite jo na krožni lok podobno kot Luno.

5. Opazujte barvo neba na vzhodu, zahodu in v zenitu, zjutraj okoli poldneva in zvečer.

6. Opazujte barve vencev gričev, ki so blizu in tistih, ki so bolj daleč.(glej terenske vaje)

7. Vaje s svečo
    -vtaknite sredino zobotrebca ali vžigalice za trenutek vodoravno v plamen sveče
    -počasi približajte gorečo trsko ali vžigalico stenju sveče, ki ste jo pravkar ugasnili
    -prižgano svečo v pladnju z vodo pokrijte s kozarcem
    -tri enake goreče sveče pokrijte s tremi različno velikimi kozarci
    -tri različno visoke goreče sveče pokrijte s tremi enakimi kozarci
                 (glej začetno naravoslovje)
sveca_m.jpg (2188 bytes)

8. Z zgledom demonstrirajte, kako diferencirati naslednje pare: oblika in velikost, višina in debelina, dolžina in debelina, velikost in teža (eno spremenljivko spreminjamo, drugo ne)

9. Narišite valje z naraščajočo višino in debelino.

10. Poslušajte padanje kroglice z različnih višin in si oglejte njene odtise pod indigo papirjem.
    Z iste višine spuščajte drugo za drugo tri različne žogice iz različnih snovi na trda tla. Opazujte pojave in jih narišite!
    Spustite surovo jajce z višine približno pol metra na penasto gumo in narišite pojav!
    Surovo jajce spustite z višine pol metra v pladenj. Narišite pojav! (glej pojave)

11. Narišite odpiranje dežnika v treh stopnjah (začetno, vmesno in končno stanje). (glej pojave)

12. Opišite pojav prevračanja gobe z risbo. (glej pojave)

13. Kako se po klancu kotalita dva jogurtova lončka, če sta drug v drugem, če sta zleplejena s spodnjim koncem in če sta zlepljena z zgornjim koncem? (glej igre in igrače)

14. Narišite vse možne primere nepovezanih pojavov gibanja dveh avtomobilčkov (hitrejšega rdečega in počasnejšega modrega). Pojav narišemo z najmanj dvema slikama začetnega in končnega stanja, lahko pa še s kako sliko vmesnega stanja. dvavozicka_m.jpg (2385 bytes)

15. Narišite v isti koordinatni sistem grafa odvisnost poti od časa vozička, ki se giblje počasi in z drugo barvo vozička, ki se giblje hitreje.
Iz katere lastnosti grafa lahko razberete hitrost vozičkov?

16. Izračunajte, kako visok je bil Prešeren - Pet čevljev merim palcev pet (Soldaška)
Dandanašnji so pretvorniki merskih enot za dolžino desetiški večkratniki. Včasih pa ni bilo tako. "Pet čevljev merim, palcev pet," je zapisal nekdo v svoji Soldaški. Kdo je bil in kako visoko je segal med soldati? Kako visoko pa med slovenskimi pesniki? Če je mogoče, poiščite pretvornike med staroavstrijskimi dolžinskimi enotami in sedanjimi. Če ne bo šlo, uporabite pretvornike med angleškimi enotami in metrom.

17. S primeri pokažite kaj je funkcija, injekcija, surjekcija in bijekcija.

18. Narišite histogram zrnatosti fižolovih strokov.
Doma naredite histogram porazdelitve prgišča fižolovih strokov po zrnatosti. Pred tem sestavite tabelo zrnatost (z), številčnost (n). Jalov strok ima zrnatost 0. Preštejte jih. Fižol oružite in naredite statistiko. (glej N&Tza4.&5.r.)

19. Na množicah domačih bankovcev in kovancev poiščite vsaj TRI
- kvalitativne
- semikvantitativne
- kvantitativne              spremenljivke
Zapišite jih v tabelo

Vrsta spremenljivke Spremenljivka Vrednosti spremenljivke Število vrednosti spr.
       
       
       
       

in čim več konstant.
Za vsako množico predstavite po en primer razvrstitve in ureditve po DVEH SPREMENLJIVKAH HKRATI s tabelo in risbo.
Ponovite nalogo še na množici slovenskih kovancev.

20. Narišite histogram krhljatosti mandarin.
Poskus lahko traja več dni tako, da vsak dan vsak družinski član poje vsaj eno mandarino. Ko mandarino olupite, preštejte koliko krhljev ima in to zabeležite v preglednico. Narišite histogram koliko mandarin je imelo ..., 8, 9, 10, 11, 12, 13,... krhljev.
krhljimandarin_m.jpg (2740 bytes)

 

21. Narišite histogram grozdnatosti grozda.
Vzemite večji grozd in mu odstrižite posamezne veje. Preštejte koliko grozdnih jagod je na vsaki veji. Narišite histogram koliko grozdnih jagod je bilo na posameznih vejah.
grozdnatost_m.jpg (3560 bytes)

22. Manjšo plastenko napolnite z mivko in dobro privijte zamašak. Obesite jo na prožno vrvico (elastiko). Izmerite in zabeležite dolžino prožne vrvice. Plastenko postopno (npr. po 2 cm) potapljajte v vodo in beležite dolžino prožne vrvice. Poskus je končan, ko je plastenka popolnoma potopljena.
Pokus ponovite še s plastenko napolnjeno z vodo
Narišite, kako se dolžina prožne vrvice (označimo jo z l) spreminja v odvisnosti od višine potopljenega dela plastenke (označimo ga s h). Obe meritvi predstavite v istem koordinatnem sistemu z različnima barvama. Pripišite legendo.

23. Narišite stopničast, lomljen in zvezni graf segrevanja in ohlajanja vode!
    Sestavite tabelo vseh možnih različnih odsekov zveznega grafa T (t) in v tabeli z znamenji pojasnite, kaj se na tistem odseku dogaja s temperaturo T in kaj s hitrostjo spreminjanja temperature vt . Uporabite naslednja znamenja:
    —  količina ostaja konstantna
    ­ količina raste    
    ß  količina pada     

Odsek Kako se sprem. T Kako se sprem. vt

   

¤

   

  ö

   

\

   

24. Narišite graf iztekanja vode iz plastenke nepravilne oblike!

25. Narišite vse možne primere povezanih pojavov pretakanja vode med povezanima posodama!
    Z natego (cevko) pretakamo vodo iz ozke v široko valjasto posodo - odrezano plastenko od negazirane pijače. Odrezani plastenki stojita v pladnju. Natega sega od dna ene do dna druge. Na začetku je ozka plastenka polna, široka pa prazna.
    Drugo pod drugo narišite začetno in končno stanje vode v obeh posodah.
    Ali sta končni gladini vode na polovici začetne višine, nižje ali višje? Zakaj?
    Ali se gladina v ozkem valju spusti enako, manj ali več kot se gladina v širokem valju dvigne? Utemeljite odgovor.
    V isti koordinatni sistem skicirajte, kako se globini vode v obeh valjih spreminjata s časom.
    Z besedami povejte, kakšna je relacija med gladinama vode v obeh valjih.

26. Izmerite prostorninski tok vode iz slabo in iz bolj odprte pipe. Podajte ga v litrih na minuto.
    Poiščite podatke o pretoku nekaterih rek. Zapišite jih.

27. Ocenite, koliko vode porabite na dan, koliko v enem mesecu. Iz računa za vodo ugotovite, koliko m3 vode porabite v enem mesecu. Koliko na osebo? Koliko vode na mesec porabi 2.000.000 prebivalcev Slovenije? Iz prejšnje naloge ugotovite, ali imamo dovolj vode. V čem pa je problem?

28. Dva tedna dnevno (ob približno istem času) spremljajte stanje električnega števca. Narišite graf, ki prikazuje dnevno porabo električne energije za to obdobje. Primerjajte dnevno porabo električne energije s tablicami čokolade.

29. Stiskanje in taljenje snega.
Litrsko (ali 1,5 l) odrezano plastenko od negaziranih pijač napolnimo s snegom in ga stlačimo, kolikor se le da. Posodo s stisnjenim snegom postavimo na grelno telo in opazujemo taljenje. Opišite pojav. Narišite pojav v treh slikah v razmiku po 1/4 ure.
V litrsko posodo natlačimo sneg in ga postavimo daleč proč od grelnih teles. Sneg se tali pri sobni temperaturi. Narišite pojav na treh skicah (ob začetku poskusa, čez 1/2 ure in čez 1 uro). Napišite ugotovitve.
Posodo napolnimo s snegom, a ga ne natlačimo. Sneg se tali pri sobni temperaturi. Narišite pojav. Napišite ugotovitve.

30. Dva tedna spremljajte in beležite podatke o vremenu  v vremenski koledar, ki ga sami oblikujete. V njem naj bo napoved in resnično vreme.
Narišite klimatogram. (glej tudi terenske vaje)

vreme_m.jpg (4121 bytes)vreme1_m.jpg (4062 bytes)VremKoledar_m.jpg (5021 bytes)vreme2_m.jpg (5363 bytes)VremeKoled_m.jpg (3903 bytes)

SPREMLJANJE SONČEVIH ZAHODOV

Malo pred zahodom Sonca narišite s flomastrom na tršo prozorno folijo zahodni del obzorja tako, da bo zahajajoče Sonce na robu folije. Folijo prilepite na okensko šipo ali na kak drug okvir, ki je za stežaj oddaljen od vas.

Ker se boste naloge lotili pred zimo (jeseni, ko premaknemo uro nazaj), naj bo Sonce prvikrat na desnem robu. Začnete lahko prav vsak dan v letu, če le ni nebo preveč oblačno.

Predmeti, po katerih teče obzornica, naj bodo daleč. Bodite pozorni in vsak dan opazujete z istega mesta. Če so vsaj nekaj sto metrov oddaljeni, od predmetov na obzornici vam ne bo treba posebej paziti na lego opazovališča. Nagib glave sem ali tja se ne bo poznal.

Če pa opazujete v mestu, se vam utegne zgoditi, da vam bodo obzorje zastirale bližnje hiše. V tem primeru boste morali opazovati sončeve zahode vsak dan natanko z istega mesta. Tudi razdalja od oči do folije mora biti vselej enaka. Če nikakor ne morete opazovati sončevih zahodov, potem lahko opazujete sončeve vzhode. V tem primeru boste začeli risati na levem delu folije na katero ste obrisali obzorje.

okno1.gif (5258 bytes)

Slika 1 Risba prikazuje, da se podoba pokrajine, ki je narisana na okenski šipi, poveča, če se nekoliko odmaknete od okna. Če se boste odločili za to, potem potrebujete za vrisovanje zahodišč pomočnika, ki stoji blizu okna. Vi glejte z večje razdalje proti Soncu tako, da se okenski relief obzornice natanko pokriva z obzorjem. Pomočniku usmerjajte, da bo narisal zahodišče na okenski šipi na mestu, kjer zveznica med vašim očesom in Soncem preseka obzornico na šipi.

Precej visoko nad obzornico zapišite imena hribov, naselij ali hiš, ki jih vidite (Slika 1). Zahodišča Sonca boste namreč kvalitativno opredeljevali glede na te značilne predmete. Malce pod obzornico narišite ali nalepite merilo, ki ima znamenja na pol centimetra. Merilo opremite s številkami. S tem merilom boste lego zahodišč opredeljevali kvantitativno. Pri tem vam bo koristilo, če črte merila podaljšate navzgor do obzornice. Podaljšajte pa jih tudi navzdol, da spodaj dobite tabelo, v katero boste zapisovali opazovalni čas (datum, ura, minuta).

obzorje1.gif (4547 bytes)

Slika 2 Če naj se slike zahajajočega Sonca ne prekrivajo, naj bo med zaporednimi opazovanji nekajdnevni razmik. Zaporedni opazovanji naj bosta časovno toliko narazen, da se zahodišče premakne iz enega v drug stolpec. Tako boste vse podatke lahko zapisali v rubrike na dnu stolpca.

Zaznamujte ob vsakem opazovanju na obzornici tisto mesto, kjer je Sonce zašlo. V razpredelnico vpišite datum, uro in minuto, ko je Sonce izginilo za obzorjem in oddaljenost tega mesta od roba folije, ki jo preberete na merilcu. V knjižici Naše nebo, v kaki dobri pratiki, v reviji Spika, na internetu ali na 149 strani teleteksta RTV Slovenija preberite, kdaj na tisti dan zahaja Sonce v Ljubljani za vodoravnim obzorjem (brez hribov)

Podatke vpisujte v tabelo takole:

Datum

Čas sončevega zahoda

Čas sončevega zahoda v Ljubljani

Lega zahodišča

cm

Opombe

ura

min

ura

min

             
             
             

Naredite sliko - histogram, ki kaže, kako se čas sončevih zahodov spreminja preko leta. Čas naj teče od leve proti desni, vsakemu dnevu pa namenite 1 cm. Sonce nikoli ne zaide pred 16.00 uro, zato se domenimo, da bomo vsak dan na histogramu zaznamovali, koliko minut po 16.00 je Sonce zaąlo. 1 minuta naj bo predstavljena z 1 mm dolgim trakom.

Če naprimer Sonce zaide ob 17.06, je zašlo 66 minut po 16.00. Zahod Sonca ob 17.06 bi predstavili s 66 mm dolgim trakom v histogramu. Če bi se to zgodilo 31. januarja, bomo trak nalepili na ta datum. Vaš izdelek bo videti približno takole:

graf.gif (3645 bytes)

Če boste obesili sliko na zid, je dobro v naprej preračunati, koliko prostora boste potrebovali. Nalogo je treba delati vsaj tri mesece. Za to potrebujete nekaj več kot 90 cm v dolľino. Širino opredelite sami iz podatka, da Sonce pri nas ne zaide nikoli kasneje kot ob 20.00.

Histogramu lahko dodate imena ozvezdij, pred katerimi je Sonce med letom.

Med trakovi bodo vrzeli, ko zahoda Sonce ne boste opazovali. Za vsak dan ostane 1 cm široka vrzel. V te vrzeli lahko vpišete, zakaj je opazovanje izostalo. Morda je bilo slabo vreme, morda vas ni bilo doma ali pa ste na sončev zahod pozabili.

Če imate doma fotografski aparat, lahko naredite zbirko sončevih zahodov, ki vam bodo posebej všeč. Za spremembe poskrbi narava sama, pa tudi vi lahko vnaprej načrtujete, kako boste spreminjali motive. Iz fotografij sestavite album, ki mu lahko dodate datum in miselne utrinke za popestritev.

Ob koncu opazovanja sliko obzorja in sončevih zahodov prenesite na risalni list in kolikor mogoče natanko vrišite zahodišča. S puščicami zaznamujte, v kateri smeri je sever in v kateri jug.

VARNOSTNI UKREPI

Če gledamo v Sonce, si poąkodujemo oči. Zaščitite si jih z varilskimi očali ali z varilsko masko. Prodajajo jih v trgovini z zaščitnimi sredstvi za delo.

Ob večerih se nevarnost poškodb nekoliko zmanjša, ker sončeva svetloba naredi daljšo pot skozi ozračje. Meglice in oblački tudi zmanjšajo nevarnost. Kljub temu se zanesite predvsem na tisto zaščito, za katero poskrbite sami.

Tudi fotografije proti Soncu nosijo s seboj nevarnosti in nevšečnosti. Z varilskimi očali se boste ognili nevarnosti za oči, fotografije pa je mogoče včasih izboljšati z uporabo filtrov.

GIBANJE ZAHODIŠČ

Gibanje zahodišč je treba razločevati od gibanja Sonca. Sonce je nebesno telo, zahodišče pa je mesto na obzornici, kjer Sonce zahaja. Če pravimo, da se zahodišče giblje, hočemo le reči, da Sonce vsak dan zahaja na drugem mestu. Nič snovnega se potemtakem ne premika po obzornici. Pojasniti je treba tudi, kaj imamo v mislih, ko pravimo, da se zahodišča Sonca gibljejo proti severu. Kadar pravimo, da se čoln giblje proti severu, imamo v mislih premo gibanje proti severu. Obzornica v ravnini pa je krožnica. Zahodišče se torej ne giblje po premici, temveč po delu krožnice. Ker pa je polmer te krožnice navadno velik, smemo ukrivljenost obzornice zanemariti. Če pravimo, da se zahodišče giblje proti severu, mislimo, da se giblje približno vštric z opazovalcem, ki se tudi premika proti severu. To razpravo je najbolje sprožiti v sredi opazovanj, ko bodo opazovalci že vedeli, kaj pomeni premikanje zahodišča.

 gib_zah.gif (10060 bytes)

 

OPAZOVANJE LUNE

Mesec dni opazujte Luno, beležite in rišite njeno lego ter obliko. Spremljajte torej dve časovni spremenljivki. lego in obliko svetlega dela Lune (Lunino meno).

Luno opazujte vsak dan ob istem času. Z opazovanjem je najbolje začeti zvečer kmalu po mlaju. Opazovalni čas vpišite v tabelo.

Luna se giblje po podobnem tiru kot Sonce in planeti; po pasu neba, ki ga opredelimo z ozvezdji Živalskega kroga (Zodiak).

  1. Katera ozvezdja so to?

Opazujte Luno, obrnjeni proti jugu. S črto na tleh označite smer sever - jug in svoje stojišče.

Lego Lune opredelite z azimutom in višino (višinskim kotom) Lune nad obzorjem.

Azimut Lune je kot med smerjo, v kateri vidimo Luno, in smerjo proti severu. Azimut merimo od 0o pri smeri proti severu do smeri proti Luni v smislu vrtenja urinih kazalcev.

Poiščite na nebu Veliki voz in Severnico. Nato določite smer proti severu s projekcijo poltraka opazovalec - Severnica na vodoravno ravnino.

luna1.gif (8512 bytes)

Če na iztegnjeni roki opazujete višino dlani od zapestja do vrha sredinca, je zorni kot dlani približno 15o. Če prvič postavite dlan na iztegnjeni roki tako, da se njen spodnji rob ujema z obzornico, bo vrh dlani 15o nad obzorjem. Če drugo dlan položite na prvo, ste odmerili 30o od obzorja. Šest dlani druga na drugo odmeri pravi kot, to pa pomeni, da ste se od obzorja preslili v zenit (nadglavišče). Na tak način merite višinski kot (višino) v naravi. Zabeležite azimut in višino Lune v tabelo.

Po določenem času se bo zgodilo, da Lune ne boste več videli. Opazovalni čas tedaj premaknite tako, da jo boste odtlej pa do konca mesečnega opazovanja lahko videli. Kako je treba premakniti opazovalni čas, boste uganili sami. Lako pa se posvetujete še s kolegi.

  1. Koliko časa mine, da Luna na videz enkrat obkroži Zemljo? To je časovni interval, ko se Luna dvakrat zapored znajde na istem mestu na nebu.
  2. Razložite, zakaj pride do navideznega gibanja Lune okrog Zemlje.
  3. Luna v resnici kroži okrog Zemlje. Koliko časa potrebuje za en obhod?
  4. Ali imata vrtenje Zemlje okrog svoje osi in kroženje Lune okrog Zemlje isto smer ali se sučeta v različnih smereh?

Lunino meno in lego predstavite še z risbo. Na spodnji rob lista narišite ravno črto, ki predstavlja južno obzorje. Označite strani neba, smer sever - jug pa označite s kratko navpično črto. Zapišite tudi čas opazovanja. Odmerite od smeri proti severu izmerjeni azimut Lune. Narišite v tej smeri poltrak. Vzdolž poltraka v primerni enoti (npr. 5o = 1 cm) nanesite še višino Lune. Narišite na to mesto ustrezno obliko svetlega dela Lune. Dodajte še datum opazovanja.

luna2.gif (2506 bytes)

Ko boste spremenili čas opazovanja, rišite Luno na novo risbo na enak način kot prvo.