Fizika

Naši študentje so bodoči učitelji fizike (in še enega predmeta). Program fizike izvajamo skupaj z Oddelkom za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko (FMF). Organiziramo tudi izredni študij fizike in tehnike ter izvajamo dopolnilno izobraževanje iz naravoslovja za učitelje v devetletki.

 

Pri študiju fizike dobi študent temeljit pregled osnov klasične in moderne fizike ter astronomije. Fizikalni predmeti so razdeljeni na teoretične, eksperimentalne in na didaktične.

• Pri teoretičnih predmetih študentje spoznavajo naravne pojave in zakone, ki
pojave opisujejo. Ker opisujemo naravne zakone običajno v matematičnem jeziku, ob tem uporabljajo in širijo tudi znanje matematike. Pri teoretičnih predmetih se naučijo osnov, potrebnih za samostojno obravnavanje klasičnih fizikalnih problemov (iz mehanike, termodinamike, elektromagnetizma in iz optike). Kasneje se pri predmetih moderni fiziki in trdni snovi seznanijo s pojavi v mikroskopskem svetu, kar je nujno potrebno za razumevanje lastnosti snovi. V zadnjem letniku se učijo astronomije, ki je tudi za laike eno najprivlačnejših področij fizike. Pri matematični fiziki spoznajo zahtevnejše matematične metode za obravnavanje fizikalnih problemov. Pri razvoju fizike se seznanijo z zgodovino odkrivanja naravnih pojavov in zakonov ter z veliko zanimivostmi iz sveta znanosti.

• Pri eksperimentalnih predmetih študentje pripravljajo, opazujejo in merijo naravne pojave. Pri tem združujejo teoretično in eksperimentalno znanje, ki se dopolnjujeta – eno ne more brez drugega. Teorija brez prakse je dolgočasna, praksa, ki ne upošteva teoretičnih spoznanj, pa neuspešna. Fizikalne eksperimente v naših laboratorijih izvajajo s sodobnimi pripomočki in z merilnimi instrumenti. Izsledke merjenj pogosto vnašajo naravnost v računalnik, ki jih tudi že obdela in prikaže vse tisto, kar želimo izvedeti iz poskusa in kar se da izračunati iz merilnih rezultatov. Eksperimentalne veščine študentje pridobivajo pri fizikalnih eksperimentih. Osnov elektronike, ki je nepogrešljiva pri sodobni tehnologiji in merilni tehniki, se naučijo pri elektroniki. Pri računalniških merjenjih spoznajo učinkovito rabo računalnika pri merjenjih in povezovanja izhodov merilnih instrumentov z računalnikom.

• Pri didaktičnih predmetih bodoči učitelji fizike razvijajo svoje pedagoške sposobnosti. Učitelj lahko uspešno poučuje, če sta izpolnjena dva pogoja. Prvi je, da pozna in strokovno obvlada snov, ki jo poučuje. Ta znanja pridobi pri teoretičnih in eksperimentalnih predmetih. Vendar samo to še ni dovolj – obvladati mora tudi veščine poučevanja. Snov mora podajati tako, da je učencem razumljiva in zanimiva. Veščine poučevanja študentje razvijajo pri didaktiki fizike, ki vključuje še hospitacije pri mentorjih učiteljih v osnovnih šolah, praktične nastope študentov v osnovnih šolah in pedagoško prakso.

 

Študentje pridobijo splošna pedagoška znanja pri temeljnih pedagoških predmetih, ki so skupni za vse študente Pedagoške fakultete.

Predmetnik

Študij izobraževalne fizike je izrazito interdisciplinaren. Poleg matematičnih osnov in izbranih vsebin s področja fizike in astronomije, je cilj študija tudi usposobljenost za posredovanja znanja mladim in odraslim, kar vključuje tudi zmožnost za komuniciranje z ljudmi. Pomembno vlogo ima praktično delo pri fizikalnih praktikumih v dobro opremljenih laboratorijih. Sestavni del praktičnega didaktičnega usposabljanja so pedagoška praksa, hospitacije in nastopi na šolah. Ob tem ne gre pozabiti, da fizika predstavlja polovičko študijskega programa Dvopredmetni učitelj. V kombinaciji z matematiko, s tehniko, kemijo in z računalništvom naši diplomanti niso usposobljeni samo za poučevanje, ampak tudi za zaposlitev na področjih, kjer potrebujejo naravoslovno in tehnično široko izobražen kader, pripravljen na vseživljenjsko učenje.

Zaposlitev

Zaradi široko zasnovanega, pa kljub temu praktično naravnanega študija izobraževalne fizike, so možnosti za zaposlitev široke. Po zaključeni 1. stopnji lahko diplomanti, ki želijo poučevati, nadaljujejo študij na 2. stopnji.

 

Na osnovnih in srednjih šolah se diplomanti lahko zaposlijo kot tehnični sodelavci (laboranti), na srednjih strokovnih šolah tudi kot organizatorji prakse itd.

 

V gospodarskih podjetjih se lahko zaposlijo kot tehniški strokovnjaki. Že nekaj časa ugotavljamo, da noben študij ne more zagotoviti vseh potrebnih znanj in spretnosti, ki jih novo zaposleni potrebuje za določeno delo. Še več, narava dela in spretnosti se zaradi razvoja tehnologije spreminjajo, zato gospodarstvo potrebuje diplomante z nekaj temeljnimi znanji, znatnim deležem praktičnih izkušenj in s sposobnostjo vseživljenjskega učenja. Zato kombinacija znanj iz dveh strokovnih področij (npr. fizike in tehnike, fizike in računalništva, fizike in matematike /.../, glejte program prve stopnje) zagotavlja široko naravoslovno-tehniško znanje. Zaradi dobre zastopanosti laboratorijskih vaj in seminarjev imajo diplomanti tudi praktične izkušnje, npr. uporabe računalnika pri laboratorijskem delu, izkušnje z merilno opremo itd. Kombinacija naravoslovno-tehniških znanj s t. i. splošnimi pedagoškimi predmeti (didaktika z IKT, psihologija za učitelje, sociologija vzgoje, ...) nudi strokovne kompetence na področju vseživljenjskega učenja in tudi širše - za komunikacijo s sodelavci in strankami pri projektih ali vsakodnevnem delu. Študij fizike v vezavi s še enim predmetom je posebej zanimiv za majhna in srednje velika podjetja, kjer mora posameznik pokrivati različna področja, biti prilagodljiv in "učljiv".

 

V javni upravi ima fizikalno izobraževanje vedno večji pomen, saj mednarodne raziskave kažejo, da ima stopnja naravoslovne in tehnološke pismenost velik vpliv na splošno razvitost in bogastvo družbe.

Raziskovalno delo

Poleg pedagoškega dela poteka na Oddelku za fiziko in tehniko tudi raziskovalno delo iz didaktike fizike. Na fizikalnem področju se člani oddelka in sodelavci Instituta Jožef Stefan ukvarjajo tudi s fiziko tekočih kristalov, fiziko osnovnih delcev in s seizmologijo. Pri predavanjih lahko zato študentje slišijo marsikaj zanimivega tudi o pojavih, ki so še v fazi znanstvenih raziskav.

www.pef.uni-lj.si uporablja piškotke. Več informacij Zapri