Modularni verižni eksperiment – MoVE

Sodelujoče institucije:
Pedagoška fakulteta Univerza v Ljubljani
Mice družba za trženje prostora in storitev d.o.o.
Javni zavod Šolski center Srečka Kosovela Sežana, Višja strokovna šola

Trajanje projekta:
marec-julij 2017

Kratek opis projekta (Modularni verižni eksperiment – MoVE)

 

Projekt MoVE izhaja iz več kot dest let trajajočega projekta Verižni eksperiment, pri katerem med drugimi ves čas sodeluje tudi UL, Pedagoška fakulteta (www.pef.uni-lj.si) . Verižni eksperiment (www.verizni.si) je skupek naprav, ki se poganjajo ena za drugo, tako da prejšnja sproži naslednjo, po principu podiranja domin. Kroglica na koncu delovanja ene naprave sproži delovanje naslednje. Verigo sestavljajo neodvisne naprave, v katere je vgrajenih veliko zanimivih pojavov in prikazujejo različne fizikalne zakonitosti. V projektu MoVE sodelujemo s podjetjem MICE d.o.o. in Višjo strokovno šolo na Šolskem centru Srečka Kosovela Sežana (www.vss-sezana.si). Namen skupnega projekta je razvoj novega team building koncepta, ki je na slovenskih tleh še nepoznan. Verižni eksperiment preobražamo v modularno obliko, prilagojeno za izvedbo team building programov in komunikacijskih delavnic.

 

Z blagovno znamko Team building lab (teambuildinglab.si)  podjetja Mice d.o.o. že nekaj let sodelujemo pri izvajanju team building delavnic. Za skupine do največ 40 oseb uporabljamo Demo verigo, ki jo na Pedagoški fakulteti vzdržujemo za promocijo Verižnega eksperimenta. Delavnice izvajamo tako, da sodelujoče razdelimo v več manjših skupin, od katerih se vsaka ukvarja za eno napravo. V skupinah morajo ugotoviti, kako njihova naprava deluje, testirati njeno delovanje in končno naprave povezati, da bo vsaka sprožila naslednjo v verižno reakcijo za eksplozivni zaključek. Na vsaki delavnici se pripravi tudi material za začetno in končno napravo, ki nosita zgodbo naročnikove organizacije. Koncept se izkazuje za zanimivega, zato smo se odločili, da ga razširimo v smeri večje sestavljivosti in s tem pestrosti. Namesto ugotavljanja, kako že izdelane naprave delujejo, želimo uporabiti platforme, ki bodo omogočale izgradnjo naprav v času trajanja delavnice.

 

V okviru projekta smo zato razvili dve platformi, vsako s svojimi posebnostmi. Pri razvoju platform je bilo potrebno imeti v mislih več pomembnih dejavnikov. Elementi, iz katerih se na vsaki platformi gradi naprava, morajo biti enostavno sestavljivi in razstavljivi, dovolj trdni za večkratno uporabo, enostavno popravljivi ali nadomestljivi, omogočati morajo dovolj zanimive rešitve, ki hkrati ne smejo biti preveč zahteve za izgradnjo, … če naštejemo le nekaj robnih pogojev. V sodelovanju z delovnima mentorjema smo pregledali množico predlogov študentov in se odločili za dva različna koncepta, ki so ju študentje poimenovali Viseči mostovi in Gravitacijski slalom. V obeh platformah je glavni material za elemente les, le da prva temelji na kovinskem 3D ogrodju v obliki kvadra, druga pa ima kot podlago poševno vezano ploščo in kamnite podstavke. V okviru projekta smo poleg idejne zasnove, izdelave in testiranja prototipov ter sestavnih elementov izdelali tudi celotno tehnično dokumentacijo, ki omogoča izdelavo kopij posameznih elementov in obeh platform.

 

Izdelani platformi sta poleg uporabe v team building programih primerni tudi kot za delavnice za učence ali dijake. Zaradi modularnosti se zahtevnost zlahka prilagaja ciljni skupini. Pri končni izvedbi in oblikovanju prototipov je imel pomembno vlogo tudi delovni mentor z Višje strokovne šole na Šolskem centru Srečka Kosovela v Sežani, saj je študente usmerjal tako glede tehničnih kot tudi vizualnih rešitev pri posameznih elementih in zasnovi obeh platform.

=============================================================================

Gravitacijski slalom:

 

Platforma Gravitacijski Slalom je razdeljena na dva dela, na nagnjeni in na ravni del. Za vsak del smo izdelali različne elemente, ki se jih na platformo lahko vključi na različne načine. Elemente se da med seboj povezovati na različne načine. Platforma in elementi so izdelani večinoma iz lesa. Za podstavke elementov, ki so nastavljivi po višini, na vodoravnem delu zaradi boljše stabilnosti uporabimo kamen. Pri postavljanju platforme ni napačne postavitve, edina ovira, s katero se lahko srečamo, je pomanjkanje domišljije. Na vodoravnem delu lahko kroglico večkrat dvignemo in jo spustimo na nekaj različnih načinov, lahko se kotali po vijugasti poti ali ravnih klančinah. Med zahtevnejšimi elementi smo pripravili tudi luping in tako imenovani magnetni top. Na koncu ravnega dela kroglico uporabimo, da sproži gibanje druge kroglice, ki je pripravljena na spust po nagnjenem delu. Ta del zelo spominja na igralni avtomat fliper. Kroglica lahko na nagnjenem delu potuje po deščicah, preskakuje ovire, sproži gibanje drugih kroglic in podobno. Ko se prikotali do vznožja klanca, sproži zadnjo kroglico platforme, ki je postavljena na pravi višini, da požene naslednjo napravo.

 

Gravitacijski slalom so zasnovali in izdelali Eva Markelj, Mitja Juvan, Maja Hladnik in Matija Čufer.

=============================================================================

Viseči mostovi:

 

Platforma Viseči mostovi je osnovana na sestavljivem kovinskem ogrodju v obliki kvadra, na ogrodje se lahko položi več vzdolžnih tramov, na katere se preprosto pritrjuje ostale elemente, ki so večinoma iz lesa. Med elementi najdemo klance, vzvode in cevi, ki jih med seboj povezujejo naluknjane lesene deščice in mozniki. Kot poseben zahtevnejši element se pojavi škripec, ki zahteva od graditeljev kar nekaj domišljije in vztrajnosti, da se ga uspešno vključi v modularno napravo. Platforma omogoča vključevanje preprostih mehanskih pojavov, s katerimi se da kroglice na veliko načinov usmerjati in poganjati, da se na koncu sproži naslednjo napravo.

 

Viseče mostove so zasnovali in izdelali Matej Valenčič, Ana Suhadolnik, Jernej Gorenc in Tomaž Cvetko.

=============================================================================

Projekt sofinancira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 kot neposredna potrditev operacije »Odprt, odziven in kakovosten sistem visokega šolstva - Projektno delo z gospodarstvom in negospodarstvom v lokalnem in regionalnem okolju – Po kreativni poti do znanja 2016-2020«

 

 

Delovanje obeh izdelanih platform si lahko ogledamo na povezavah:

Sodelujoči na projektu:

 

Študenti Pedagoške fakultete UL:

Matija Čufer,

Jernej Gorenc,

Maja Hladnik,

Mitja Juvan,

Ana Suhadolnik,

Matej Valenčič.

 

Študenta Fakultete za matematiko in fiziko UL:

Tomaž Cvetko,

Eva Markelj.

 

Delovna mentorja:

Žiga Novak,

Matej Perčič.

 

Pedagoški mentorji:

Jurij Bajc,

Irena Drevenšek Olenik,

Jerneja Pavlin,

Katarina Susman,

Saša Ziherl.

www.pef.uni-lj.si uporablja piškotke. Več informacij Zapri