Izobraževalni turizem - priprava učitelja na obisk umetnostnega muzeja v okviru šolske ekskurzije

Izobraževalni turizem je področje, kjer kreativno sodelujejo šole in poznavalci/organizatorji turizma. Šolske ekskurzije – krajši izleti ali večdnevna potovanja - so sestavni del sodobnega učnega procesa. Šole jih ob pomoči licenciranih turističnih agencij praviloma organizirajo enkrat na leto oziroma za generacijo. Ekskurzije za šolske skupine obsegajo izlete in potovanja po Sloveniji, zamejstvu in tujini. Že predšolski otroci se iz regijskih krajev z avtobusom odpravijo v Ljubljano na ogled Narodne ali Moderne galerije, v osnovni in srednji šoli pa so ekskurzije "obvezna" izbirna vsebina. Vsebinsko polna potovanja za učence, dijake in študente so nadaljevanje šolskih vsebin in se z njimi prepletajo. Šolska ekskurzija praviloma vključuje oglede cerkva, gradov, dvorcev in obisk vsaj enega umetnostnega muzeja ali likovne razstave, kjer se učenci seznanijo z umetnostno dediščino določenega kraja, države oziroma naroda. Da bi bilo srečanje z umetninami karseda uspešno in estetska doživetja polnovredna, so potrebne predhodne didaktične priprave - opisi in razlage umetnostnih zbirk in posameznih izbranih umetniških del. V slovenskih šolah primanjkuje ustreznih didaktičnih gradiv, ki bi učiteljem pomagala pripraviti učence na obisk umetnostnega muzeja, ogledovanje eksponatov in doživljanje, razumevanje umetnin. V tem projektu so študentke - bodoči učiteljice (z različnih študijskih smeri) pod mentorstvom visokošolskih učiteljev in delovnih mentorjev - turističnega delavca in muzejske kustosinje, zasnovale posebna didaktična gradiva, ki omogočajo praktično ogledovanje in spoznavanje umetnin v Moderni galeriji v Ljubljani.

Problem šolskih ekskurzij je premalo didaktičnih priprav in nepoznavanje turizma v praksi s strani učiteljev. Učiteljem je na voljo strokovno-znanstvena umetnostnozgodovinska literatura, ki pa ne vsebuje pedagoškega vidika, to je na kakšen način z otrokom/učencem/dijakom/študentom voditi pogovor o umetnini. Za to je potrebna didaktika, ki vključuje dva med sabo povezana pristopa: "KAJ" in "KAKO'. poučevati. Prvo pomeni celostno obravnavo posameznega umetniškega dela (s povezovanjem ikonografskih, oblikovnih in kontekstualnih elementov v celoto) in upoštevanje galerijskega in širšega konteksta. Drugo pa pomeni postavljanje ustreznih vprašanj in posredovanje informacij (vodenje pogovora, pri katerem je učitelj avtoriteta in nastopa kot vir informacij o umetnini).

Rezultat je PDF 14 didaktičnih gradiv na temo izbranih umetniških del v Moderni galeriji. Vsa, razen enega, so namenjena učiteljem, ki poučujejo v 9. razredu OŠ oz. 1. letniku SŠ. Tri gradiva so prilagojena učencem z lažjo motnjo v duševnem razvoju.

1. Matija Jama, Pogled iz Tivolija, 1922–1925

2. Božidar Jakac, Koncert, 1921

3. Veno Pilon, Čipkarica, 1923

4. France Kralj, Moja žena z beneškim ozadjem, 1932

5. Tone Kralj, Kmečka svatba, 1932

6. Soba kot artefakt: Avantgarda dvajsetih let

7. Zoran Mušič, Nismo poslednji, 1970

8. Gabrijel Stupica, Miza z igračami, 1954

9. Marij Pregelj, Pompejansko omizje, 1962

10. Karel Putrih, Odmev, 1954

11. Janez Bernik, Veliko pismo, 1964

12. Marko Pogačnik, Mavčni odlitki stekleničk in drugih predmetov, 1965–1968

13. Irwin, Kapital, 1987–2008

14. Umetnost 20. stoletja na Slovenskem [Gradivo za predšolsko stopnjo]

Projekt sofinancira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 kot neposredna potrditev operacije »Odprt, odziven in kakovosten sistem visokega šolstva - Projektno delo z gospodarstvom in negospodarstvom v lokalnem in regionalnem okolju – Po kreativni poti do znanja 2016-2020«

 

 

www.pef.uni-lj.si uporablja piškotke. Več informacij Zapri